Buče za vse vas in nas – Bučarija

by

V občini Šmartno ob Paki se je pred sedmimi leti ga. Mariji Bole porodila ideja, da je treba storiti korak naprej in občino obogatiti še z eno prireditvijo in sicer bučarijo. Nismo pričakovali, da je to tista stvar, po kateri bo Šmartno ob Paki postalo prepoznavno tudi v slovenskem prostoru. V turističnem društvu so si že dlje časa po tiho želeli, da bi nekoč kaj napisali o bučah in to objavili. Nenazadnje so jih tudi drugi vzpodbujali k temu. Tako je nastal skupni projekt BUČE ZA VSE VAS IN NAS in sicer v sodelovanju turističnega društva ŠOP, Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki in partnerjev v projektu, ter občine Šmartno ob Paki. Nesporno drži, da imajo buče v Šmartnem ob Paki svojo zgodovino, treba jih je po­novno obuditi, jim dati pravo mesto v kulina­riki in to VSE ZA VAS in NAS.

Glavne aktivnosti projekta

V marcu, oktobru, novembru, decembru 2009 :

– organizirati predstavitev projekta in obvestiti občane o delu na terenu,

– predstavitev projekta na OŠ,

– organizirati več delavnic na temo: SEJEMO-SADIMO BUČE, – delo na terenu, zbiranje gradiva za izdajo knjige,

januar – september 2010:

– Oblikovanje tekstov, fotografije, lektoriranje, tiskanje, Delo na terenu,

– Obveščanje o poteku priprav na osrednjo prireditev BUČARIJA, organizacije BUČARIJE,

– izdaja knjige,

Predvideni rezultati projekta

Projekt bo pritegnil k sodelovanju veliko gospodinj, ki že sedaj uporabljajo buče za pripravo velikega števila jedi. Popularizirali bomo te jedi še posebej med mladimi zato bomo vodili tečaje tudi za učence osmega in devetega razreda osnovne šole.

Ciljne skupine projekta

– Obiskali in pogovorili se bomo z starejšimi osebami, ki nam bodo zaupale recepte, kmetje ki se živijo od pridelave kmečkih pridelkov,

– Učenci višjih razredov OŠ,

– Kuharice in kuharji iz kmetij ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, gostinci, hotelirji,..

Dogodki

Povabilo

V okviru projekta BUČE ZA VSE NAS IN VAS bo nosilec projekta JZMC Šmartno ob Paki in partner v projektu turističnim društvo Šmartno ob Paki pripravil predstavitev projekta na naši šoli V PONEDELJEK 14.9.2010 ob 15. uri v ŠOLSKI KUHINJI. Na predstavitvi vam bomo predstavili uporabo jedilnih buč v prehrani, praktično pa boste lahko tudi kuharskemu mojstru pomagali pri pripravi teh jedi, katere boste tudi poskusili. Za udeležbo se prijavite pri dežurnemu učencu do petka 10.9.2010

Vodja projekta Janez Dvornik

Vabilo

Vabljeni na sestanek odbora za izvedbo projekta BUČE za vse VAS in NAS, ki bo v nedeljo 19.9.2010 ob 18 uri v prostorih Hiše mladih. Na sestanku se bomo pogovorili o poteku projekta, pregledali vsebino ter se pogovorili o oblikovanju in tisku. Ker je projekt v zaključni fazi vas prosim za udeležbo.

Janez Dvornik vodja projekta

Vabilo

Vabim te na KUHARSKI TEČAJ, ki je organiziran v okviru projekta BUČE za vse VAS in NAS. Na tečaju bo kuharski mojster Franc Kodre predstavil recepte iz novo nastale knjige, v nadaljevanju pa bo prikaz izdelave bučnih pralinej. Tečaj bo potekal v soboto 25.9.2010 ob 16. uri v Hiši mladih.

Vljudno vabljeni

Janez Dvornik vodja projekta

Vabilo

»BUČARIJA V ŠMARTNEM OB PAKI«

Ko bodo prva jutranja megla, odpadlo listje in prva jesenska sapa naznanili prihod jeseni, se bomo ljubitelji buč v Šmartnem ob Paki predstavili z letošnjim pridelkom buč in bučnimi jedmi. Letošnja Bučarija bo posvečena predstavitvi knjige BUČE ZA VSE VAS IN NAS ter tradicionalnim bučnim jedem, ki so jih nekoč pripravljale gospodinje na območju Šmartnega ob Paki. Vabimo vas, da pozabite na vsakdanje skrbi ter obveznosti in se nam pridružite, v soboto. 2. oktobra 2010, ob 14.30 uri na BUČARIJI v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki. Posladkali se boste lahko z najrazličnejšimi dobrotami iz buč, se osvežili z bučnimi napitki, polepšali v lepot nem studiu BUČKA, izbrali najlepšo bučo in se preizkusili v družabnih igrah.

Stkana zgodba lanenega prtiča

by

Tkanje zgodbe in tkanje lanenega prtiča v nastajanju novega kratkega dokumentarnega filma

Zgodba o lanenem prtiču je zgodba bice(1) Pavle, doma z visokogorske kmetije na Graški Gori(2). Začela mi jo je pripovedovati nekega toplega jesenskega popoldneva leta 2010, ko smo se na njenem vrtu pogovarjali o starih kmečkih opravilih in običajih. Zanimalo me je, ali lan uspeva tudi pri njih, tako visoko, in ali so ga sejali ter iz njega tkali hodno platno(3).

»Seveda len(4) uspeva tudi pri nas … in saj veš, da smo skoraj vse, kar smo potrebovali za življenje, pridelali in naredili sami, tu, na kmetiji. Tudi hodno platno!« mi odvrne.

Nato se zamisli in reče: »Pridi!«

Sledim ji v hišo, v sobo, kjer odpre staro omaro in iz zadnjega dela zgornje police potegne ven zmečkan škrnicelj(5). Razvije ga in prikaže se manjši laneni prtič. Vidi se, da je poševno obrezan, torej je bil del nečesa večjega. Poskuša ga zravnati … ob tem pa se njeni spomini prelijejo v zgodbo. Kot mlado dekle je pripravljala svojo balo in laneni prtič je imel v njej pomembno mesto. Spominja se, kako so včasih sejali lan, ga obdelovali, tkali, in platno vunšivali(6) …

»Kaj pa, če bi spet posejali lan in naredili nove prtiče?«, jo presenetim. »Bi šlo?«

Nagne glavo, razmišlja, nato me pogleda izpod čela, se nasmeji in reče: »Bogvedi, če bi se spomnila vsega … pa našla vse orodje … ja, morebiti pa bi vsi tu gori še vedno to znali«. Ena drugi se hudomušno nasmejiva in vem, da je seme moje namere vzklilo. post by freexxx4u on perfectgirl

In začel je nastajati film. Z bico Pavlo, njeno hčerko Bernardo in sosedovima vnukinjama Patricijo in Silvijo posejemo lan in namera se udejanja. Sodelujejo sosedje, sorodniki, zbiratelji, etnologi … Iščemo stara orodja, handjob games poizvedujemo po vaseh, se srečujemo s težavami, slabim vremenom … , a Pavlina zgodba se vztrajno tke. Izvemo veliko o nekdanjem življenju žensk na vasi, o trdem delu, pa tudi o zabavnih pripetljajih in običajih. Trdno smo odločene, da tudi me naredimo lanene prtiče. Ko bi nam le uspelo! Z njimi želimo obogatiti Patricijino in Silvijino balo. Pa ne le zaradi bale, tudi zaradi Pavline zgodbe, ki tke trajno vez iz preteklosti v mlade roke in srca. Da bodo s spoštovanjem, ponosom in čutenjem naših skupnih korenin tkali zgodbe svojega časa še naprej, za nove generacije.

Želimo, da se film konča z novim lanenim prtičem, ki ga bomo naredile vse tri generacije žensk in s Pavlino zgodbo o tem, zakaj je laneni prtič, ki je bil nekoč njen svatbeni prt, obrezan in kako je, skrbno spravljen v zgornjem delu stare omare, čakal na dan, ko je lahko ponovno zaživel in prek naše filmske zgodbe obudil pozabljeno tradicijo.

1 bica – tako rečejo stari mami, babici na Graški Gori ter ponekod na Štajerskem in Koroškem
2 Graška Gora
3 hodno platno – laneno platno
4 len – tako rečejo lanu na Graški Gori
5 škrnicelj – papirnata vrečka
6 vunšivali – vezli

Ravbarska vas

by

Ravbarska vas je interaktivna predstava na prostem, ki se odvija pod starodavnimi zidovi gradu Pakenstein v Šmartnem ob Paki. Vabljeni na pravljično pot, kjer lahko srečate ravbarje, žalikžene, velikane, grofa in druga pravljična bitja. Predstava je namenjena otrokom, mladini, odraslim, velikim, malim … tu smo vsi domači! Ko pridete v Ravbarsko vas, vstopite v domišljijski svet ljudskih pravljic in magičnih bitij, v svet velikih, neskončnih želja in besed.

Predstave potekajo ob vikendih, za večje skupine pa je možen individualni dogovor.

Zaradi omejenega števila obiskovalcev je obvezna predhodna prijava na telefon (031 874 756) ali na E-
pošto (info@ravbarska-vas.si).

Urnik predstav je viden na naši spletni strani (www.ravbarska-vas.si).

In na našem Facebook profilu (http://www.facebook.com/ravbarska.vas.

Poletni festival Poletje pod kozolcem

by

Šmartnem ob Paki s poletnim festivalom ”Poletje pod kozolcem”. Polni intuziazma in pozitivne energije smo bili ob vsaki izpeljani prireditvi navdušeni nad obiskom in odzivi občinstva. V letu 2008 smo tako pripravili 2. poletni festival, ki je le potrdil pravilnost naše odločitve in okrepil samozavest organizatorjev. V letu 2009 je sledil 3. poletni festival s pestrim in raznolikim glasbenim programom.

Poletni festival se odvija med vikendi v drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih, ki sprejme okrog 400 do 500 ljudi buy cbd flower near me.

Tudi v letošnjem poletju bomo poskrbeli, da bodo vikendi v drugi polovici avgusta in v začetku septembra, pestri, zanimivo privlačni, razgibani, glasbeno začinjeni…

Občina Šmartno ob Paki – majhni kraji velikih zanimivosti

by

Film z naslovom »Občina Šmartno ob Paki- majhni kraji velikih zanimivosti« je nastajal je od pomladi leta 2013. Nastal je s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Nosilec projekta je Javni zavod Mladinski center, partnerja pri projektu pa občina Šmartno ob Paki in Kulturno društvo Gorenje. Na voljo je v vseh najsodobnejših elektronskih medijih od spletnih strani do klasičnih video predstavitev ob najrazličnejših priložnostih.

Film ima več različic glede na dolžino in tudi glede na vsebinske dodatke. Osnovna različica je namenjena celoviti predstavitvi zanimivosti občine Šmartno ob Paki, ta zgodba pa ima tudi dodatek. V njej gledalec vidi vse tisto, kar je vredno obiska in ogleda tudi v neposredni bližini: v Šaleški dolini (Velenje, Šoštanj, Topolšica) ter v zgornji (Mozirje, Golte, Logarska dolina…) in spodnji Savinjski dolini (Žalec, Šempeter…). Dobro izhodišče za te cilje je lahko prav občina Šmartno ob Paki in Mladinski center s svojo opremljenostjo ter dejavnostjo še posebej. Film je opremljen z besedilom v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in španskem jeziku. Pri snemanju filma so sodelovali člani domačega gledališča, vinogradniki, motoristi, mnogi drugi domačini, družine in posamezniki. Producent filma je Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, izdelal ga je Studio Mozaik, scenarij in besedilo sta delo Jožeta Krajnca, Tomo Čonkaš je bil snemalec in montažer ter skupaj z Jožetom Krajncem tudi režiser filma.

Povezava do filma: http://youtu.be/qdhj5KKC5Po

Mreža MaMa obiskala nacionalne mladinske centre na Finskem

by

10. junija se je 10 predstavnikov Mreže MaMa odpravilo na enotedenski študijski obisk na Finsko. V sklopu projekta MCH turizem, katerega osrednji namen je razvoj in vzpostavitev skupnega marketinga za mladinske centre s hostli, se je ekipi 5-ih članov Mreže MaMa pridružilo še 5 predstavnikov MCH-jev, in sicer iz Ajdovščine, Celja, Krškega, Šmartnega ob Paki ter Velenja.

V sodelovanju s finskimi partnerji smo zasnovali obisk, katerega namen je bil ogled pet od desetih nacionalnih mladinskih centrov, ki so v svoji zasnovi precej podobni mladinskim centrom s hostli v Sloveniji. Iz Helsinkov smo se odpravili proti Kuopiu, kjer smo si ogledali Mladinski center Hyvärilä, Nurmes, od tam nas je pot vodila še v Mladinska centra Metsäkartano in Piispala, za konec pa smo si ogledali še centra Villa Elba ter MC Marttinen.

Namen študijskega obiska je bil, da spoznamo način delovanja nacionalnih mladinskih centrov na finskem; delovanje njihove nacionalne mreže; programe, ki jih izvajajo za mlade; načine, kako povezujejo mladinsko delo s turističnim principom; predvsem pa, kakšno je razmerje in sodelovanje z državo kot ustanoviteljico. Poleg mladinskih centrov smo si v Kokkoli ogledali tudi delovanje fundacije Kokoyoto, ki izvaja delavnice za brezposlene in je hkrati pomemben vezni člen med mladimi brezposlenimi in potencialnimi delodajalci, saj na letni ravni realizira približno 80 zaposlitev med udeleženci delavnic.

Pred odhodom na Finsko smo veliko slišali o podobnostih s finskimi mladinskimi centri, saj imajo podobno kot obnovljeni MC-ji v Sloveniji nastanitvene kapacitete, prav tako pa so povezani tudi v skupno mrežo na nacionalni ravni. A hitro smo ugotovili, da se tukaj podobnosti končajo. Resda imajo podobno kot naši hostli tudi finski centri nastanitvene kapacitete, a prej kot za mladinske hostle, bi jih lahko označili kot mladinsko – rekreacijske centre. Poleg osnovnih nastanitvenih kapacitet, ki sodijo k hostlom, razpolagajo namreč tudi s številnimi spremljevalnimi objekti kot so športna dvorana, hokejska dvorana, zunanja in notranja plezalna stena, bowling steza, manjši adrenalinski parki in še marsikaj bi se našlo. Prav tako se ti centri večinoma nahajajo v naravnem okolju, v bližini jezer ali morja, zaradi česar dajejo velik poudarek tudi ekološkim in okoljevarstvenim temam, dodatna športna oprema s katero razpolagajo, pa jim omogoča tudi izvajanje aktivnosti kot je vožnja s kanuji, kajaki, itd.

Okolja v katerih se hostli nahajajo resda determinirajo možnosti izvajanja programov, a bolj kot to se v ospredje postavlja razlika glede organiziranosti in vloge države pri delovanju mladinskih centrov. Podobno kot je v Sloveniji Urad RS za mladino sofinanciral izgradnjo mladinske turistične infrstrukture z namenom razvoja večdnevnih mladinskih programov, spodbujanja mobilnosti in razvoja mladinskega turizma, je tudi na Finskem država ustanovila 10 nacionalnih mladinskih centrov. S pomembno razliko – da je imela država jasno vizijo, kaj želi s temi mladinskimi centri doseči in jih temu primerno vseskozi tudi ustrezno podpira.

Lahko bi rekli, da na Finskem nacionalni mladinski centri predstavljajo »podaljšano roko« formalnega sistema izobraževanja, kar pomeni, da predstavljajo dopolnitev šolskemu sistemu. Da si lažje predstavljamo, kaj to pomeni: npr. pomemben del programa v mladinskih centrih predstavljajo t.i. šolski tabori, kjer je v navadi, da razredniki pred pričetkom šole pripeljejo cel razred v izbran mladinski center, kjer mladi skozi neformalen način in ob uporabi metodologije mladinskega dela osvajajo različne veščine. Poleg tega pa obstaja še vrsta drugih primerov, kjer šole s takšnim ali drugačnim namenom pošiljajo mlade na krajše mladinske tabore.

Kar se tiče same metodologije mladinskega dela in poudarka na neformalnem izobraževanju v mladinskih centrih – na tej točki sta si Finska in Slovenija precej podobni. A ta podobnost se hitro konča, ko se dotaknemo vprašanja podpore mladinskemu delu – o tem lahko v Sloveniji samo sanjamo.

Poleg zagotavljanja rednih sredstev za delovanje centrov, ki predstavljajo cca. 1/3 prihodkov posameznega centra, podpirajo mladinsko delo v mladinskih centrih še s sofinancirjaem različnih razvojnih projektov, kar predstavlja dodatno 1/3 vseh prihodkov. S sofinanciranjem tovrstnih projektov omogočajo mladinskim centrom izvajanje pilotnih projektov, s katerimi lahko razvijajo nove metode dela z mladimi (zlasti na področju socialnega mladinskega dela – npr. projekt socialnega mladinskega dela; razvoja pedagoškega dela v mladinskih centrih,…). Hkrati pa država tudi subvencionira večdnevne mladinske programe (3/4 celotne vrednosti programa), zaradi česar so le-ti za mlade v večini brezplačni oz. zahtevajo le manjše doplačilo. Da ne omenimo dejstva, da ima država za delovanje 10-ih nacionalnih mladinskih centrov na voljo sredstva v višini, kakor jih ima URSM za celotno mladinsko polje (na letni ravni). Matematiko pa prepuščamo vsakemu posebej.

Podobno kot so slovenski mladinski centri združeni v Mladinsko mrežo MaMa, so tudi finski nacionalni mladinski centri povezani v mrežo, a tudi tukaj ponovno opazimo razliko. Na Finskem ima nacionalna mreža precej večjo težo tako v očeh mladinskih centrov kot države, saj je mreža tista, ki se pogaja z ministrstvom glede potrebnih financ za mladinske centre, prav tako pa tudi razdeljuje sredstva med svoje članice. Poleg tega ministrstvo mrežo tudi aktivno vključuje v oblikovanje različnih dokumentov oz. strategij, ki se tičejo mladinskih centrov. Mreža je namreč tista, ki na podlagi povabila s strani države, v sodelovanju s svojimi člani pripravi strategije razvoja za mladinske centre.

Študijski obisk se je resda končal, a naše delo se je šele začelo. Dobili smo vrsto uporabnih idej, predvsem pa smo videli številne primere dobrih praks, predvsem v smislu, kako država skrbi za razvoj mladih in kakšne ukrepe razvija v tej smeri. Kljub temu, da zagovarjamo pristop »od spodaj navzgor«, pa je včasih jasna vizija od zgoraj navzdol več kot dobrodošla.

Vir: Mladinska mreža MaMa

Vabljeni, da si ogledate galerijo slik iz Andrejine študijske ture po Finski: Andreja Urnaut je na Finsko potovala kot predstavnica Mladinskega centra Šmartno ob Paki:

Kmečka tržnica

by

V občini Šmartno ob Paki, smo zaznali potrebo po vzpostavitvi prostora, na katerem bi lahko kmetje na organiziran način prodajali pridelke, ki so plod njihovega dela na posestvu- zemlji, ki jo obdelujejo. Po razgovorih, ki smo jih opravili z posameznimi občani in razgovori z lastniki kmetij je bilo zaznati obojestransko potrebo po postavitvi prostora na katerem bi kmetje prodajali svoje pridelke in iz njih ustvarjene izdelke, obrtniki okolju prijazne izdelke, občani pa bi z velikim veseljem to kupovali, saj bi bili prepričani da so kupili kvaliteten prehrambeni in okolju prijazen izdelek. Zato se je s tem razpisom pojavila možnost, da to obojestransko željo uresničimo in rodil se je projekt postavitve kmečke tržnice, na prostoru za Hišo mladih, s katero upravlja javni zavod, katerega je z odlokom ustanovila občina.

V sklopu projekta je bila izvedena registracija dejavnosti g/47.810 trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah in s tem je omogočeno delovanje kmečke tržnice.

Namen in cilji projekta:

– Iskanje novih tržnih poti za kmetijske izdelke iz lokalnega okolja,
– razvoj integrirane in ekološke pridelave,
– vzpodbujanje izdelave in prodaje izdelkov obrtnikov prijazne okolju iz domačih materialov (izdelava vzglavnikov   pirnica, ali kožuhlinko), pleterjev,..
– ohranjanje in oživljanje tradicionalnih dejavnosti,
– povečanje števila lokalnih prireditev.

Glavne aktivnosti projekta

(vključujoč aktivnosti morebitnih partnerjev) – če predvidevate izvedbo projekta po fazah, opredelitve aktivnosti projekta po fazah in letih izvajanja.

V junij in julij 2010 bomo vzpostavili pogoje za postavitev kmečke tržnice:

– informiranje o proizvajalcev pričetku operacije » kmečka tržnica«,
– izobraževanja za dodelitev statusa proizvajalca, ki lahko samostojno prodaja na tržnici,
– opravili nakup stojnic »tip Velenje«
– obveščanje občanov o kmečki tržnici,
– uredili in z obcestnimi oznakami označili prostor, na katerem se bo odvijala kmečka tržnica

v avgustu, septembru, oktobru 2010

-postavitev kmečke tržnice
-postavitev monitoringa,
-obveščanje kmetov-proizvajalcev za možnost prodaje proizvedene ekološke pridelane hrane,
-obveščanje izdelovalcev – obrtnikov ki izdelujejo izdelke domače obrti o možnostih prodaje
-osveščanje kupcev – seznanjanje s prednostmi ekološko pridelane hrane,
-predstavitve kriterijev, ki so bili skupno določeni za nosilce blagovne znamke Z NASMEHOM NARAVE IZ SAŠA REGIJE,
-izvajanje skupne promocije za trženje kmetijskih in obrtniških proizvodov,
-promocija izdelkov domače obrti – lesarski izdelki, pletilski, sodarski,…

v projekt bomo aktivno vključili vse proizvajalce iz Šaleške doline, še posebej se bomo potrudili da bomo k sodelovanju pritegnili vse, ki jim je bila dodeljena regijska blagovna znamka.

 

Logotip kmečke tržnice Šmartno ob Paki

Pričakovani rezultati projekta

V pripravah na pričetek prodaje na tej tržnici so bodo kmetje pričeli izobraževati in usposabljati za pridelavo in pridobivati znanja za pridobitev certifikata, ki jim bo dovoljeval prodajo na tržnici s pridobitvijo certifikata kakovosti pa tudi doseganje boljše cene pri prodaji svojih proizvodov. Obrtnikom, ki izdelujejo produkte, ki spadajo na takšno tržnico, bo omogočena nova pot do končnega uporabnika- kupca.

Upravičeno pričakujemo tudi da bodo mladi lastniki kmetij in obrtniki v tem spoznali tudi svojo priložnost in možnost zaposlitve.

Letak kmečke tržnice

Ciljne skupine projekta

Odjemalci:

V občini se je z izgradnjo novih nastanitvenih objektov povečalo število družin, ki so postali potencialni kupci,

v okolici Šmartnega ob Paki in ponudbe domače na kmetiji pridelanih proizvodov in hrane, zato bodo s to postavitvijo prišli v kraj tudi kupci iz sosednjih občin; Šoštanja, Velenja, Mozirja, Nazarje, Braslovč, Polzele

Proizvajalci, ponudniki:

Z možnostjo prodaje na kmetiji pridelanih pridelkov se bo povečala možnost razvoja kmetij in s tem možnost kvalitetnejših delovnih pogojev za delo in s tem dolgoročno perspektivnejši pogledi na razvoj kmetije, s predelavo doma pridelanih osnovnih pridelkov kmetije (primer: moka+ jajca+mleko izdelek jušni rezanci) bodo dali dodatni izdelek, ki bo vseboval še dodatno znanje, ki ga bo moč prodati na tej tržnici

Z takšnimi produkti se bo povečal prihodek same kmetije, kar bo mlade stimuliralo da bo ostal doma na kmetiji, predvsem v času ki je pred nami, v času ki ne daje upanja po odpiranju novih delovnih mest v industriji.

Cilji projekta

Med kratkoročnimi cilji je med najpomembnejšimi ta, da bo omogočeno občanom kupovati kvalitetno doma pridelano hrano, pridelovalcem pa možnost dodatnega zaslužka.

Kmetom pa možnost prodaje izdelkov ki nastanejo iz dela na kmetiji (uporaba kurjega pirja, uporaba koruznega listja)

Obrtnikom ki izdelujejo izdelke iz lesa, pire,…

Projekt mora biti skladen z Lokalno razvojno strategijo za Šaleško dolino in mora prispevati kdoseganju vsaj enega od ključnih ciljev:

Razvojni cilj 1: Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnosti

Dvig dodane vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (Vzpostavitev podpornega okolia in ustrezne infrastrukture za skupno promocijo in trženje kmetijskih produktov pod skupno blagovno znamko, razvoj dopolnilnih dejavnosti. Posodabljanje in prestrukturiranje kmetiistva ter gozdarstva)

Spodbujanje diverzifikacije v nekmetijske deiavnosti in razvoj podjetništva (Aktiviranie podjetniških potencialov v Šaleški dolini. spodbujanie izkoriščanja obnovljivih virov energije. izbolšanje zaposlitvenih možnosti)

Razvojni cilj 2: Smotrnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline

Sanacija in oživitev degradiranih površin (Saniranje degradiranih površin, dodajanje turistične in gospodarske vrednosti saniranim degradiranim površinam )

Izgradnja konkurenčne turistične infrastrukture (Spodbujanje razvoja obstoječe in nove turistične dejavnosti: Obnova in izgradnja nastanitvenih zmogljivosti, obnova in izgradnja druge turistične infrastrukture, novi turistični proizvodi in turistična ponudba, specializacija ponudbe, celovit sistem označevanja, skupna promocija in trženja turizma)

Razvojni cilj 3: Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina

Trajnostna raba okolja (Ohranjanje kmetijske krajine, ohranjanje vodovarstvenih območij in zagotavljanje virov pitne vode, spodbujanje trajnostnega razvoja na zaščitenih območjih, ohranjanje biotske pestrosti)

Vzpostavitev inftastrukture za kakovostnejše življenjsko in bivalno okolje (posodobitev prometne, komunalne, energetske, komunikacijske infrastrukture, rešitev stanovanjske problematike, dvig kakovosti izobraževanja v vseh občinah)

Vrnitev družabnega in socialnega življenja na vasi (Okrepitev kulturnega in socialnega življenja ter medgeneracijske solidarnosti, elastičnost prireditev preko celega leta, osnovne in specifične storitve ter znanja za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo)

Razvojni cilj 4: Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor

Samoorganiziranje posameznikov (Spodbujanje in usposabljanje prebivalcev podeželja za aktivno vključevanje v načrtovanje razvoja podeželja, zbiranje naborov projektov)

Vzpostavitev podporne mreže za celovit razvoj podeželia (Motiviranie povezovanja vseh sestavnih delov podpornega okoliša za razvoj podeželja, načrtovanje komuniciranja in informiranje nosilcev podpornega okolja, izobraževanje in usposabljanje, promocija).

Monitoring kmečke tržnice

by

Monitoring kmečke tržnice je sestavljen iz naslednjih dokumentov in vsebin:

  1. Priprava metodologije
  2. Izvajanje monitoringa
  3. Priprava predlogov za boljše delovanje
  1. Priprava metodologije

Otvoritev Kmečke tržnice v Šmartnem ob Paki kot inovativne prodajne strukture kmetijskih produktov je bila septembra leta 2010 pri Hiši mladih. Tržnica je nepokrita. Od takrat dalje tržnica obratuje vsako tretjo soboto v mesecu. Od 8. ure zjutraj pa vse tja do 12. ure je na tržnici prodaja 8 – 12 prodajalcev oziroma 8 – 12 proizvajalcev domačih pridelkov in izdelkov.

V okviru izvajanja projekta smo oblikovali naslednje dokumente: Strategija trženja kmetijskih pridelkov, Koncept delovanja kmečke tržnice, ki so nam izhodišče za pripravo monitoringa.

Zanimalo nas je, kakšna so mnenja kupcev oziroma potrošnikov o kmečki tržnici, kako so kmečko tržnico po štirih mesecih sprejeli. Prav zaradi tega smo 18. 9. 2010 izvedli ankete. Sestavili smo anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili naključnim obiskovalcem tržnice. Vsak prodajalec je razdelil anketne vprašalnike petim svojim kupcem. Vprašalnike smo nato zbrali skupaj in analizirali.

  1. Izvajanje monitoringa

Upravljavec tržnice je javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki.

Tržnico sestavljajo premične pokrite stojnice. Skladišče za stojnice in drugo opremo je v prostorih zavoda.  Stojnice se postavijo vsako tretjo soboto zjutraj (postavljanje in pospravljanje stojnic organizira mladinski center).  Sanitarije so skupne, za obiskovalce in prodajalce. Na tržnici je tudi umivalnik s tekočo vodo.

Stroški JZ MC za delovanje Kmečke tržnice 1X MESEČNO):

Sedanje stanje
aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
usklajevanje prodajalcev delo Andreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
razporeditev prodajalcev deloAndreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
postavitev in pospravljanje stojnic Javna  delavca ura 5,25 14 73.5
postavljanje in nadzor delo Andreja Urnaut ura 7.63 7 53.41
142.17

Na soboto 18.9.2010 smo izvedli anketne vprašalnike. Dobili smo 42 izpolnjenih vprašalnikov od  potrošnikov in 16 izpolnjenih vprašalnikov s strani ponudnikov.

VPRAŠALNIK ZA POTROŠNIKE – REZULTATI ANALIZE:

Potrošnikom smo postavili 7 vprašanj. V anketnih lističih smo potrošnike spraševali predvsem o tem, kje so izvedeli za tržnico, kolikokrat  jo obiščejo, kaj najpogosteje kupujejo na tržnici, ali so zadovoljni z kakovostjo izdelkov, kaj pogrešajo na tržnici ipd. Rezultati ankete so naslednji:

  1. Kje ste izvedeli za kmečko tržnico?

Največ anketiranih potrošnikov je za kmečko tržnico izvedelo iz lokalnega časopisa (45%). 40 % anketiranih kmečko tržnico obišče zaradi priporočila soseda, znanca. Nekateri kupci slučajno obiščejo kmečko tržnico.

  1. Kolikokrat obiščete tržnico?

70 % vsakič

20 % po potrebi

10% slučajno danes

Iz analize anketnih vprašalnikov lahko razberemo, da so se kupci že navadili na nakupe izdelkov s podeželja, saj kar 70 % anketiranih obišče tržnico vsakič. Veliko k temu pripomore reklama o zdravi prehrani in o ekološko neoporečni hrani. Kupci torej iščejo bolj zdravo in domačo hrano za razliko od industrijsko pridelane.

  1. Kmečka tržnica je odprta vsako tretjo soboto. Bi želeli, da je odprta večkrat?

55 % da

45 % ne

V primeru, da je odgovor da; kolikokrat?

  • 45 % 2-krat v mesecu

Potrošniki so pripravljeni plačati za hrano nekaj več, če je to doma pridelana. To trditev so potrdili anketirani potrošniki, saj jih 55 % od vseh anketiranih želi, da bi bila tržnica odprta dvakrat na mesec. Vprašanje tukaj je količina ponudbe – ali bi bila dovolj velika ponudba in vprašanje stroškov postavitve stojnic, plačila prostora ipd.

  1. Na tržnici najpogosteje kupujem naslednje produkte s kmetij/podeželja:

Sadje in zelenjava sta tista kmetijska proizvoda, ki sta najbolj iskana na tržnici. Potrošniki se zavedajo, da uporaba fitosanitarnih pripravkov škoduje zdravju in lahko ima negativne posledice. Prav zaradi tega radi kupujejo sadje in zelenjavo, ki je ekološka ali vsaj manj škropljena proti boleznim in škodljivcem od intenzivne pridelave. Prav takšno pa sigurno prodajajo na kmečki tržnici in je iskana med potrošniki. Takoj za zelenjavo, sadjem in izdelki iz sadja, potrošniki največ iščejo mlevske izdelke in izdelke iz moke, kot je npr. kruh pečen v krušni peči. Tržnica ni urejena za prodajo mesa in izdelkov iz mesa ter mleka in izdelkov iz mleka. Potrošniki te izdelke iščejo, saj so to tudi zapisali pod vprašanje, kaj pogrešajo na tržnici..

  1. Za izdelke s kmetij se odločam predvsem zato, ker:

Potrošniki kupujejo produkte s podeželja predvsem zato, ker iščejo izdelke, ki so izdelani iz domačih surovin, brez umetnih konzervansov, so zdravi in po mnenju potrošnikov bolj okusni od industrijsko pridelanih. Trenutno – glede na dosedanjo ponudbo, jim kakovost ni tako zelo pomembna, kot to, da izdelek sploh lahko kupijo. Vprašanje je, če se ponudba podobnih izdelkov poveča. Verjetno bo v tem primeru kakovost na prvem mestu pri izbiri izdelka.

 

 

  1. Ali ste zadovoljni z kakovostjo izdelkov na kmečki tržnici?

 92 % da                     8 % ne

Če ne, zakaj ne?

  • Premalo ekološke pridelave
  • Zadovoljen sem samo deloma

Glede na dosedanjo ponudbo, ko povpraševanje po kmečkih pridelkih in izdelkih še vedno presega ponudbo, je večina (kar 96 %) potrošnikov zadovoljnih s kakovostjo. Dolgoročno pa je potrebno razmisliti, kako bomo kontrolirali kakovost in ponudnike preverjali, da prodajajo res kvaliteto in ne delajo samo na kvantiteti.

  1. Prosimo navedite kaj pogrešate na tržnici?
  • Mesne in naravno sušene izdelke, domače ocvirke
  • Premalo ponudnikov
  • Več konkurence
  • Več raznovrstne zelenjave
  • Tržnica ni na vidnem mestu
  • Ponudba domačih sirov
  • Malo umirjene glasbe (tudi harmonika….)
  • Več reklame
  • Razni nastopi – prireditve

VPRAŠALNIK ZA PONUDNIKE – REZULTATI ANALIZE:

Na kmečki tržnici 18.9.2010 je prodajalo  16 ponudnikov in prav toliko je tudi izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Rezultati analize med ponudniki so naslednji:

  1. Kolikokrat prodajate svoje izdelke na tržnici?

 66 % (6 ponudnikov) od začetka obratovanja vsakič

34 % (3 ponudniki) občasno

Na tržnici je malo sezonskih prodajalcev, oziroma tistih, ki bi prodajali samo ob sezoni. Za kupce je to dobro, saj je ponudba lahko bolj ali manj enaka in kupci poznajo proizvajalca, od katerega kupijo nek pridelek ali izdelek.

  1. Na tržnici prodajam naslednje produkte:

Največ, kar 30 % ponudnikov prodaja zelenjavo in izdelke iz zelenjave, 50 % mlevske izdelke in izdelke iz moke, 20 % jih prodaja sadje in izdelke iz sadja. Zelo malo je ponudbe čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu, mleka in izdelkov iz mleka, zelišč in drugo. Žal tržnica ni urejena za prodajo mesa in izdelkov iz mesa. Ponudba je v veliki meri odvisna od zahtevane dokumentacije za prodajo posameznih sklopov. Npr. za trženje zelenjave zadostuje že potrdilo o lastni proizvodnji – dokument izda lokalna skupnost. V vseh drugih primerih se redki kmetovalci odločajo za registracijo dejavnosti, ker so investicijski stroški za zagon dejavnosti veliki. V primeru poenostavljanja zakonodaje in bolj ugodnih finančnih vzpodbud s stani države in Evrope za zagon dodatne dejavnosti na kmetiji lahko pričakujemo veliko več ponudnikov in ponudbe na kmečki tržnici.

  1. Ali bi bili pripravljeni prodajati svoje produkte dva krat mesečno?

 20 % da

80 % ne

Iz rezultatov analize vprašalnikov za ponudnike je razvidno, da večje ponudbe kmetijskih pridelkov in izdelkov dosedanji ponudniki ne morejo ponuditi.

  1. Ali ste zadovoljni s prodajnim mestom in načinom razporeditve stojnic?

 80 % da

20 % ne (kaj bi izboljšali?)

  • Prostor tržnice je premalo viden
  • Ni nobenih označb za tržnico – kažipotov
  • Ni ločitve med ekološkimi, integriranimi in konvencionalnimi ponudniki in ponudbo
  • Potrebno je več propagande, reklame
  1. Ali bi še naprej prodajali svoje izdelke, če bi morali plačati najemnino stojnice?

 10 % da                     40 % da, do vsote 5 EUR               50 % ne

  1. Ali ste pripravljeni izvajati prodajne akcije svojih izdelkov?

 30 % da                     30 % ne                     40 % ne vem

  1. Oblika registracije za prodajo vaših izdelkov:

 11 % potrdilo o lastni proizvodnji

55 % dopolnilna dejavnost na kmetiji

22 % še nimam registrirane dejavnosti, a razmišljam o njej

0 % osebno dopolnilno delo

12 % drugo

  1. Ali ste že vključeni v kakšno blagovno znamko?

 100 % ne

0 % da: integrirano,

  1. Prosimo navedite kaj pogrešate na tržnici?
  • Pokrito tržnico
  • Sam prostor tržnice je premalo viden
  • Slaba označba tržnice – kažipotov ni
  • Ni ločene ekološke, integrirane in konvencionalne ponudbe
  • Dogajanje na tržnici ni popestreno npr. z glasbo, raznimi prireditvami
  • Ni dovolj reklame
  • Spremljevalne prireditve
  • Koše za smeti
  • Gretje – vsaj pluto ali nekaj podobnega pod stojnice
  1. Priprava predlogov za boljše delovanje

Omenili smo že, da je dosedanji upravljavec kmečke tržnice JZ MC Šmartno ob Paki. To pomeni okupacijo zaposlenih na zavodu za skrb ponudnikov – da se ne zgodi, da bi bila kakšna stojnica prazna.

 

Sedanje stanje
aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
usklajevanje prodajalcev delo Andreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
razporeditev prodajalcev deloAndreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
postavitev in pospravljanje stojnic Javna  delavca ura 5,25 14 73.5
postavljanje in nadzor delo Andreja Urnaut ura 7.63 7 53.41
142.17

Včasih je vse aktivnosti v okviru zavoda težko izvajati. Potrebno je poiskati primernega skrbnika za postavitev tržnice:

  • fizična oseba
  • podjetje, zadruga
  • servis ali
  • drugo

Iz analize anketnih vprašalnikov je razvidno, da je več kot polovica anketiranih ponudnikov pripravljena prodajati svoje izdelke tudi v primeru plačljive najemnine stojnic, vendar ne več kot 5 EUR. Če želimo dobiti nek prihodek in si delno pokriti stroške, ki nastanejo z postavitvijo tržnice, potem je smiselno uvesti najemnino za stojnice (max. 5 EUR).

Prihodki v primeru najemnine stojnic:

aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
prodaja najemnina stojnic dan 2,5 60 150
prodaja najemnina stojnic dan 5 60 300

Kot je razvidno iz tabele, dobimo z uvedbo najemnine nek dohodek, ki pa ne zadošča za pokritje vseh stroškov v zvezi s tržnico. Razliko stroškov bi pokrile občine SAŠA regije – vsaka delež za svojo stojnico. Prodajalci na tržnici so iz SAŠA regije in smiselno je pokritje stroškov za njihovo prodajo, saj je cilj vsake občine spodbujanje neposredne prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov s strani kmetovalcev.

JZ MC  sedaj skrbel za promocijo kmečke tržnice preko tiskanih in radijskih medijev. Promocija se lahko še naprej izvaja v takšnem obsegu, nujno pa je potrebno delati več na promocijskih akcijah. Tako bi dobili še več kupcev, prodajalci pa bi bili bolj zadovoljni. Prodajalci so pripravljeni delati promocijske akcije svojih izdelkov (83 % anketiranih). Vsakič bi se lahko posebej predstavila po ena kmetija, samostojni podjetnik, podjetje in podobno. Sami bi morali pripraviti predstavitev svojih izdelkov in popestriti dogajanje.

Dogajanje na tržnici moramo vsakič popestriti z spremljajočimi prireditvami. Vsakič bi lahko predstavljali razna kmečka opravila, ki se vse bolj pozabljajo. Na primer eno soboto bi pletli košare, drugo soboto bi izdelovali cvetje iz krep papirja, spet naslednjo soboto bi ročno javno  ribali zelje ali repo in podobno.

Predstavljamo tudi dejavnosti prostovoljnih društev

Takšna opravila in dela še znajo opravljati ponudniki na tržnici.

Kiparska kolonija

by

Tridnevna delavnica, ki poteka zadnji vikend v mesecu maju na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih pod vodstvom akademske kiparke Dragice čadež Lapajne, temelji na različnih interpretacijah obdelovanja lesa.
Osnovni namen je povezovanje tradicionalnih znanj in načinov obdelave materiala z najsodobnejšimi tehnologijami in umetniškimi praksami.

 

VSEBINA

Zgodovina umetnosti priča o bogati tradiciji oblikovanja v lesu, v sodobni kiparski produkciji pa je lesena plastika manj prisotna. Da bi preizkusili tudi sodobnejše, ne le tradicionalne pristope, se udeleženci delavnice srečajo z različnimi interpretacijami obdelovanja lesa.

Pri delu je potrebno spoznati osnovne značilnosti lesa, lastnosti in načine oblikovanja ter priprave materiala. Končna podoba skulpture je odvisna od skladnosti ideje, izbranega materiala in avtorjevega osebnega pristopa. Smiselno izbran les  in upoštevanje njegovih naravnih danosti se ob ročni spretnosti spaja z avtorjevim navdihom.

 

Dragica Čadež Lapajne

Akademska kiparka profesorica Dragica Čadež Lapajne je diplomirala 1963 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter 1965 pri Borisu Kalinu končala podiplomski študij. Kot redna profesorica se je zaposlila na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja predvsem v lesu malo in monumentalno plastiko. Sodelovala je na številnih razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in na tujem. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1986 za kiparski cikel Asociacije na Pompeje.