10. junija se je 10 predstavnikov Mreže MaMa odpravilo na enotedenski študijski obisk na Finsko. V sklopu projekta MCH turizem, katerega osrednji namen je razvoj in vzpostavitev skupnega marketinga za mladinske centre s hostli, se je ekipi 5-ih članov Mreže MaMa pridružilo še 5 predstavnikov MCH-jev, in sicer iz Ajdovščine, Celja, Krškega, Šmartnega ob Paki ter Velenja.
V sodelovanju s finskimi partnerji smo zasnovali obisk, katerega namen je bil ogled pet od desetih nacionalnih mladinskih centrov, ki so v svoji zasnovi precej podobni mladinskim centrom s hostli v Sloveniji. Iz Helsinkov smo se odpravili proti Kuopiu, kjer smo si ogledali Mladinski center Hyvärilä, Nurmes, od tam nas je pot vodila še v Mladinska centra Metsäkartano in Piispala, za konec pa smo si ogledali še centra Villa Elba ter MC Marttinen.
Namen študijskega obiska je bil, da spoznamo način delovanja nacionalnih mladinskih centrov na finskem; delovanje njihove nacionalne mreže; programe, ki jih izvajajo za mlade; načine, kako povezujejo mladinsko delo s turističnim principom; predvsem pa, kakšno je razmerje in sodelovanje z državo kot ustanoviteljico. Poleg mladinskih centrov smo si v Kokkoli ogledali tudi delovanje fundacije Kokoyoto, ki izvaja delavnice za brezposlene in je hkrati pomemben vezni člen med mladimi brezposlenimi in potencialnimi delodajalci, saj na letni ravni realizira približno 80 zaposlitev med udeleženci delavnic.
Pred odhodom na Finsko smo veliko slišali o podobnostih s finskimi mladinskimi centri, saj imajo podobno kot obnovljeni MC-ji v Sloveniji nastanitvene kapacitete, prav tako pa so povezani tudi v skupno mrežo na nacionalni ravni. A hitro smo ugotovili, da se tukaj podobnosti končajo. Resda imajo podobno kot naši hostli tudi finski centri nastanitvene kapacitete, a prej kot za mladinske hostle, bi jih lahko označili kot mladinsko – rekreacijske centre. Poleg osnovnih nastanitvenih kapacitet, ki sodijo k hostlom, razpolagajo namreč tudi s številnimi spremljevalnimi objekti kot so športna dvorana, hokejska dvorana, zunanja in notranja plezalna stena, bowling steza, manjši adrenalinski parki in še marsikaj bi se našlo. Prav tako se ti centri večinoma nahajajo v naravnem okolju, v bližini jezer ali morja, zaradi česar dajejo velik poudarek tudi ekološkim in okoljevarstvenim temam, dodatna športna oprema s katero razpolagajo, pa jim omogoča tudi izvajanje aktivnosti kot je vožnja s kanuji, kajaki, itd.
Okolja v katerih se hostli nahajajo resda determinirajo možnosti izvajanja programov, a bolj kot to se v ospredje postavlja razlika glede organiziranosti in vloge države pri delovanju mladinskih centrov. Podobno kot je v Sloveniji Urad RS za mladino sofinanciral izgradnjo mladinske turistične infrstrukture z namenom razvoja večdnevnih mladinskih programov, spodbujanja mobilnosti in razvoja mladinskega turizma, je tudi na Finskem država ustanovila 10 nacionalnih mladinskih centrov. S pomembno razliko – da je imela država jasno vizijo, kaj želi s temi mladinskimi centri doseči in jih temu primerno vseskozi tudi ustrezno podpira.
Lahko bi rekli, da na Finskem nacionalni mladinski centri predstavljajo »podaljšano roko« formalnega sistema izobraževanja, kar pomeni, da predstavljajo dopolnitev šolskemu sistemu. Da si lažje predstavljamo, kaj to pomeni: npr. pomemben del programa v mladinskih centrih predstavljajo t.i. šolski tabori, kjer je v navadi, da razredniki pred pričetkom šole pripeljejo cel razred v izbran mladinski center, kjer mladi skozi neformalen način in ob uporabi metodologije mladinskega dela osvajajo različne veščine. Poleg tega pa obstaja še vrsta drugih primerov, kjer šole s takšnim ali drugačnim namenom pošiljajo mlade na krajše mladinske tabore.
Kar se tiče same metodologije mladinskega dela in poudarka na neformalnem izobraževanju v mladinskih centrih – na tej točki sta si Finska in Slovenija precej podobni. A ta podobnost se hitro konča, ko se dotaknemo vprašanja podpore mladinskemu delu – o tem lahko v Sloveniji samo sanjamo.
Poleg zagotavljanja rednih sredstev za delovanje centrov, ki predstavljajo cca. 1/3 prihodkov posameznega centra, podpirajo mladinsko delo v mladinskih centrih še s sofinancirjaem različnih razvojnih projektov, kar predstavlja dodatno 1/3 vseh prihodkov. S sofinanciranjem tovrstnih projektov omogočajo mladinskim centrom izvajanje pilotnih projektov, s katerimi lahko razvijajo nove metode dela z mladimi (zlasti na področju socialnega mladinskega dela – npr. projekt socialnega mladinskega dela; razvoja pedagoškega dela v mladinskih centrih,…). Hkrati pa država tudi subvencionira večdnevne mladinske programe (3/4 celotne vrednosti programa), zaradi česar so le-ti za mlade v večini brezplačni oz. zahtevajo le manjše doplačilo. Da ne omenimo dejstva, da ima država za delovanje 10-ih nacionalnih mladinskih centrov na voljo sredstva v višini, kakor jih ima URSM za celotno mladinsko polje (na letni ravni). Matematiko pa prepuščamo vsakemu posebej.
Podobno kot so slovenski mladinski centri združeni v Mladinsko mrežo MaMa, so tudi finski nacionalni mladinski centri povezani v mrežo, a tudi tukaj ponovno opazimo razliko. Na Finskem ima nacionalna mreža precej večjo težo tako v očeh mladinskih centrov kot države, saj je mreža tista, ki se pogaja z ministrstvom glede potrebnih financ za mladinske centre, prav tako pa tudi razdeljuje sredstva med svoje članice. Poleg tega ministrstvo mrežo tudi aktivno vključuje v oblikovanje različnih dokumentov oz. strategij, ki se tičejo mladinskih centrov. Mreža je namreč tista, ki na podlagi povabila s strani države, v sodelovanju s svojimi člani pripravi strategije razvoja za mladinske centre.
Študijski obisk se je resda končal, a naše delo se je šele začelo. Dobili smo vrsto uporabnih idej, predvsem pa smo videli številne primere dobrih praks, predvsem v smislu, kako država skrbi za razvoj mladih in kakšne ukrepe razvija v tej smeri. Kljub temu, da zagovarjamo pristop »od spodaj navzgor«, pa je včasih jasna vizija od zgoraj navzdol več kot dobrodošla.
Vir: Mladinska mreža MaMa
Vabljeni, da si ogledate galerijo slik iz Andrejine študijske ture po Finski: Andreja Urnaut je na Finsko potovala kot predstavnica Mladinskega centra Šmartno ob Paki: