Hiša mladih

Kmečka tržnica

V občini Šmartno ob Paki, smo zaznali potrebo po vzpostavitvi prostora, na katerem bi lahko kmetje na organiziran način prodajali pridelke, ki so plod njihovega dela na posestvu- zemlji, ki jo obdelujejo. Po razgovorih, ki smo jih opravili z posameznimi občani in razgovori z lastniki kmetij je bilo zaznati obojestransko potrebo po postavitvi prostora na katerem bi kmetje prodajali svoje pridelke in iz njih ustvarjene izdelke, obrtniki okolju prijazne izdelke, občani pa bi z velikim veseljem to kupovali, saj bi bili prepričani da so kupili kvaliteten prehrambeni in okolju prijazen izdelek. Zato se je s tem razpisom pojavila možnost, da to obojestransko željo uresničimo in rodil se je projekt postavitve kmečke tržnice, na prostoru za Hišo mladih, s katero upravlja javni zavod, katerega je z odlokom ustanovila občina.

V sklopu projekta je bila izvedena registracija dejavnosti g/47.810 trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah in s tem je omogočeno delovanje kmečke tržnice.

Namen in cilji projekta:

– Iskanje novih tržnih poti za kmetijske izdelke iz lokalnega okolja,
– razvoj integrirane in ekološke pridelave,
– vzpodbujanje izdelave in prodaje izdelkov obrtnikov prijazne okolju iz domačih materialov (izdelava vzglavnikov   pirnica, ali kožuhlinko), pleterjev,..
– ohranjanje in oživljanje tradicionalnih dejavnosti,
– povečanje števila lokalnih prireditev.

Glavne aktivnosti projekta

(vključujoč aktivnosti morebitnih partnerjev) – če predvidevate izvedbo projekta po fazah, opredelitve aktivnosti projekta po fazah in letih izvajanja.

V junij in julij 2010 bomo vzpostavili pogoje za postavitev kmečke tržnice:

– informiranje o proizvajalcev pričetku operacije » kmečka tržnica«,
– izobraževanja za dodelitev statusa proizvajalca, ki lahko samostojno prodaja na tržnici,
– opravili nakup stojnic »tip Velenje«
– obveščanje občanov o kmečki tržnici,
– uredili in z obcestnimi oznakami označili prostor, na katerem se bo odvijala kmečka tržnica

v avgustu, septembru, oktobru 2010

-postavitev kmečke tržnice
-postavitev monitoringa,
-obveščanje kmetov-proizvajalcev za možnost prodaje proizvedene ekološke pridelane hrane,
-obveščanje izdelovalcev – obrtnikov ki izdelujejo izdelke domače obrti o možnostih prodaje
-osveščanje kupcev – seznanjanje s prednostmi ekološko pridelane hrane,
-predstavitve kriterijev, ki so bili skupno določeni za nosilce blagovne znamke Z NASMEHOM NARAVE IZ SAŠA REGIJE,
-izvajanje skupne promocije za trženje kmetijskih in obrtniških proizvodov,
-promocija izdelkov domače obrti – lesarski izdelki, pletilski, sodarski,…

v projekt bomo aktivno vključili vse proizvajalce iz Šaleške doline, še posebej se bomo potrudili da bomo k sodelovanju pritegnili vse, ki jim je bila dodeljena regijska blagovna znamka.

 

Logotip kmečke tržnice Šmartno ob Paki

Pričakovani rezultati projekta

V pripravah na pričetek prodaje na tej tržnici so bodo kmetje pričeli izobraževati in usposabljati za pridelavo in pridobivati znanja za pridobitev certifikata, ki jim bo dovoljeval prodajo na tržnici s pridobitvijo certifikata kakovosti pa tudi doseganje boljše cene pri prodaji svojih proizvodov. Obrtnikom, ki izdelujejo produkte, ki spadajo na takšno tržnico, bo omogočena nova pot do končnega uporabnika- kupca.

Upravičeno pričakujemo tudi da bodo mladi lastniki kmetij in obrtniki v tem spoznali tudi svojo priložnost in možnost zaposlitve.

Letak kmečke tržnice

Ciljne skupine projekta

Odjemalci:

V občini se je z izgradnjo novih nastanitvenih objektov povečalo število družin, ki so postali potencialni kupci,

v okolici Šmartnega ob Paki in ponudbe domače na kmetiji pridelanih proizvodov in hrane, zato bodo s to postavitvijo prišli v kraj tudi kupci iz sosednjih občin; Šoštanja, Velenja, Mozirja, Nazarje, Braslovč, Polzele

Proizvajalci, ponudniki:

Z možnostjo prodaje na kmetiji pridelanih pridelkov se bo povečala možnost razvoja kmetij in s tem možnost kvalitetnejših delovnih pogojev za delo in s tem dolgoročno perspektivnejši pogledi na razvoj kmetije, s predelavo doma pridelanih osnovnih pridelkov kmetije (primer: moka+ jajca+mleko izdelek jušni rezanci) bodo dali dodatni izdelek, ki bo vseboval še dodatno znanje, ki ga bo moč prodati na tej tržnici

Z takšnimi produkti se bo povečal prihodek same kmetije, kar bo mlade stimuliralo da bo ostal doma na kmetiji, predvsem v času ki je pred nami, v času ki ne daje upanja po odpiranju novih delovnih mest v industriji.

Cilji projekta

Med kratkoročnimi cilji je med najpomembnejšimi ta, da bo omogočeno občanom kupovati kvalitetno doma pridelano hrano, pridelovalcem pa možnost dodatnega zaslužka.

Kmetom pa možnost prodaje izdelkov ki nastanejo iz dela na kmetiji (uporaba kurjega pirja, uporaba koruznega listja)

Obrtnikom ki izdelujejo izdelke iz lesa, pire,…

Projekt mora biti skladen z Lokalno razvojno strategijo za Šaleško dolino in mora prispevati kdoseganju vsaj enega od ključnih ciljev:

Razvojni cilj 1: Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnosti

Dvig dodane vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (Vzpostavitev podpornega okolia in ustrezne infrastrukture za skupno promocijo in trženje kmetijskih produktov pod skupno blagovno znamko, razvoj dopolnilnih dejavnosti. Posodabljanje in prestrukturiranje kmetiistva ter gozdarstva)

Spodbujanje diverzifikacije v nekmetijske deiavnosti in razvoj podjetništva (Aktiviranie podjetniških potencialov v Šaleški dolini. spodbujanie izkoriščanja obnovljivih virov energije. izbolšanje zaposlitvenih možnosti)

Razvojni cilj 2: Smotrnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline

Sanacija in oživitev degradiranih površin (Saniranje degradiranih površin, dodajanje turistične in gospodarske vrednosti saniranim degradiranim površinam )

Izgradnja konkurenčne turistične infrastrukture (Spodbujanje razvoja obstoječe in nove turistične dejavnosti: Obnova in izgradnja nastanitvenih zmogljivosti, obnova in izgradnja druge turistične infrastrukture, novi turistični proizvodi in turistična ponudba, specializacija ponudbe, celovit sistem označevanja, skupna promocija in trženja turizma)

Razvojni cilj 3: Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina

Trajnostna raba okolja (Ohranjanje kmetijske krajine, ohranjanje vodovarstvenih območij in zagotavljanje virov pitne vode, spodbujanje trajnostnega razvoja na zaščitenih območjih, ohranjanje biotske pestrosti)

Vzpostavitev inftastrukture za kakovostnejše življenjsko in bivalno okolje (posodobitev prometne, komunalne, energetske, komunikacijske infrastrukture, rešitev stanovanjske problematike, dvig kakovosti izobraževanja v vseh občinah)

Vrnitev družabnega in socialnega življenja na vasi (Okrepitev kulturnega in socialnega življenja ter medgeneracijske solidarnosti, elastičnost prireditev preko celega leta, osnovne in specifične storitve ter znanja za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo)

Razvojni cilj 4: Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor

Samoorganiziranje posameznikov (Spodbujanje in usposabljanje prebivalcev podeželja za aktivno vključevanje v načrtovanje razvoja podeželja, zbiranje naborov projektov)

Vzpostavitev podporne mreže za celovit razvoj podeželia (Motiviranie povezovanja vseh sestavnih delov podpornega okoliša za razvoj podeželja, načrtovanje komuniciranja in informiranje nosilcev podpornega okolja, izobraževanje in usposabljanje, promocija).

Monitoring kmečke tržnice

Monitoring kmečke tržnice je sestavljen iz naslednjih dokumentov in vsebin:

  1. Priprava metodologije
  2. Izvajanje monitoringa
  3. Priprava predlogov za boljše delovanje
  1. Priprava metodologije

Otvoritev Kmečke tržnice v Šmartnem ob Paki kot inovativne prodajne strukture kmetijskih produktov je bila septembra leta 2010 pri Hiši mladih. Tržnica je nepokrita. Od takrat dalje tržnica obratuje vsako tretjo soboto v mesecu. Od 8. ure zjutraj pa vse tja do 12. ure je na tržnici prodaja 8 – 12 prodajalcev oziroma 8 – 12 proizvajalcev domačih pridelkov in izdelkov.

V okviru izvajanja projekta smo oblikovali naslednje dokumente: Strategija trženja kmetijskih pridelkov, Koncept delovanja kmečke tržnice, ki so nam izhodišče za pripravo monitoringa.

Zanimalo nas je, kakšna so mnenja kupcev oziroma potrošnikov o kmečki tržnici, kako so kmečko tržnico po štirih mesecih sprejeli. Prav zaradi tega smo 18. 9. 2010 izvedli ankete. Sestavili smo anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili naključnim obiskovalcem tržnice. Vsak prodajalec je razdelil anketne vprašalnike petim svojim kupcem. Vprašalnike smo nato zbrali skupaj in analizirali.

  1. Izvajanje monitoringa

Upravljavec tržnice je javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki.

Tržnico sestavljajo premične pokrite stojnice. Skladišče za stojnice in drugo opremo je v prostorih zavoda.  Stojnice se postavijo vsako tretjo soboto zjutraj (postavljanje in pospravljanje stojnic organizira mladinski center).  Sanitarije so skupne, za obiskovalce in prodajalce. Na tržnici je tudi umivalnik s tekočo vodo.

Stroški JZ MC za delovanje Kmečke tržnice 1X MESEČNO):

Sedanje stanje
aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
usklajevanje prodajalcev delo Andreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
razporeditev prodajalcev deloAndreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
postavitev in pospravljanje stojnic Javna  delavca ura 5,25 14 73.5
postavljanje in nadzor delo Andreja Urnaut ura 7.63 7 53.41
142.17

Na soboto 18.9.2010 smo izvedli anketne vprašalnike. Dobili smo 42 izpolnjenih vprašalnikov od  potrošnikov in 16 izpolnjenih vprašalnikov s strani ponudnikov.

VPRAŠALNIK ZA POTROŠNIKE – REZULTATI ANALIZE:

Potrošnikom smo postavili 7 vprašanj. V anketnih lističih smo potrošnike spraševali predvsem o tem, kje so izvedeli za tržnico, kolikokrat  jo obiščejo, kaj najpogosteje kupujejo na tržnici, ali so zadovoljni z kakovostjo izdelkov, kaj pogrešajo na tržnici ipd. Rezultati ankete so naslednji:

  1. Kje ste izvedeli za kmečko tržnico?

Največ anketiranih potrošnikov je za kmečko tržnico izvedelo iz lokalnega časopisa (45%). 40 % anketiranih kmečko tržnico obišče zaradi priporočila soseda, znanca. Nekateri kupci slučajno obiščejo kmečko tržnico.

  1. Kolikokrat obiščete tržnico?

70 % vsakič

20 % po potrebi

10% slučajno danes

Iz analize anketnih vprašalnikov lahko razberemo, da so se kupci že navadili na nakupe izdelkov s podeželja, saj kar 70 % anketiranih obišče tržnico vsakič. Veliko k temu pripomore reklama o zdravi prehrani in o ekološko neoporečni hrani. Kupci torej iščejo bolj zdravo in domačo hrano za razliko od industrijsko pridelane.

  1. Kmečka tržnica je odprta vsako tretjo soboto. Bi želeli, da je odprta večkrat?

55 % da

45 % ne

V primeru, da je odgovor da; kolikokrat?

  • 45 % 2-krat v mesecu

Potrošniki so pripravljeni plačati za hrano nekaj več, če je to doma pridelana. To trditev so potrdili anketirani potrošniki, saj jih 55 % od vseh anketiranih želi, da bi bila tržnica odprta dvakrat na mesec. Vprašanje tukaj je količina ponudbe – ali bi bila dovolj velika ponudba in vprašanje stroškov postavitve stojnic, plačila prostora ipd.

  1. Na tržnici najpogosteje kupujem naslednje produkte s kmetij/podeželja:

Sadje in zelenjava sta tista kmetijska proizvoda, ki sta najbolj iskana na tržnici. Potrošniki se zavedajo, da uporaba fitosanitarnih pripravkov škoduje zdravju in lahko ima negativne posledice. Prav zaradi tega radi kupujejo sadje in zelenjavo, ki je ekološka ali vsaj manj škropljena proti boleznim in škodljivcem od intenzivne pridelave. Prav takšno pa sigurno prodajajo na kmečki tržnici in je iskana med potrošniki. Takoj za zelenjavo, sadjem in izdelki iz sadja, potrošniki največ iščejo mlevske izdelke in izdelke iz moke, kot je npr. kruh pečen v krušni peči. Tržnica ni urejena za prodajo mesa in izdelkov iz mesa ter mleka in izdelkov iz mleka. Potrošniki te izdelke iščejo, saj so to tudi zapisali pod vprašanje, kaj pogrešajo na tržnici..

  1. Za izdelke s kmetij se odločam predvsem zato, ker:

Potrošniki kupujejo produkte s podeželja predvsem zato, ker iščejo izdelke, ki so izdelani iz domačih surovin, brez umetnih konzervansov, so zdravi in po mnenju potrošnikov bolj okusni od industrijsko pridelanih. Trenutno – glede na dosedanjo ponudbo, jim kakovost ni tako zelo pomembna, kot to, da izdelek sploh lahko kupijo. Vprašanje je, če se ponudba podobnih izdelkov poveča. Verjetno bo v tem primeru kakovost na prvem mestu pri izbiri izdelka.

 

 

  1. Ali ste zadovoljni z kakovostjo izdelkov na kmečki tržnici?

 92 % da                     8 % ne

Če ne, zakaj ne?

  • Premalo ekološke pridelave
  • Zadovoljen sem samo deloma

Glede na dosedanjo ponudbo, ko povpraševanje po kmečkih pridelkih in izdelkih še vedno presega ponudbo, je večina (kar 96 %) potrošnikov zadovoljnih s kakovostjo. Dolgoročno pa je potrebno razmisliti, kako bomo kontrolirali kakovost in ponudnike preverjali, da prodajajo res kvaliteto in ne delajo samo na kvantiteti.

  1. Prosimo navedite kaj pogrešate na tržnici?
  • Mesne in naravno sušene izdelke, domače ocvirke
  • Premalo ponudnikov
  • Več konkurence
  • Več raznovrstne zelenjave
  • Tržnica ni na vidnem mestu
  • Ponudba domačih sirov
  • Malo umirjene glasbe (tudi harmonika….)
  • Več reklame
  • Razni nastopi – prireditve

VPRAŠALNIK ZA PONUDNIKE – REZULTATI ANALIZE:

Na kmečki tržnici 18.9.2010 je prodajalo  16 ponudnikov in prav toliko je tudi izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Rezultati analize med ponudniki so naslednji:

  1. Kolikokrat prodajate svoje izdelke na tržnici?

 66 % (6 ponudnikov) od začetka obratovanja vsakič

34 % (3 ponudniki) občasno

Na tržnici je malo sezonskih prodajalcev, oziroma tistih, ki bi prodajali samo ob sezoni. Za kupce je to dobro, saj je ponudba lahko bolj ali manj enaka in kupci poznajo proizvajalca, od katerega kupijo nek pridelek ali izdelek.

  1. Na tržnici prodajam naslednje produkte:

Največ, kar 30 % ponudnikov prodaja zelenjavo in izdelke iz zelenjave, 50 % mlevske izdelke in izdelke iz moke, 20 % jih prodaja sadje in izdelke iz sadja. Zelo malo je ponudbe čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu, mleka in izdelkov iz mleka, zelišč in drugo. Žal tržnica ni urejena za prodajo mesa in izdelkov iz mesa. Ponudba je v veliki meri odvisna od zahtevane dokumentacije za prodajo posameznih sklopov. Npr. za trženje zelenjave zadostuje že potrdilo o lastni proizvodnji – dokument izda lokalna skupnost. V vseh drugih primerih se redki kmetovalci odločajo za registracijo dejavnosti, ker so investicijski stroški za zagon dejavnosti veliki. V primeru poenostavljanja zakonodaje in bolj ugodnih finančnih vzpodbud s stani države in Evrope za zagon dodatne dejavnosti na kmetiji lahko pričakujemo veliko več ponudnikov in ponudbe na kmečki tržnici.

  1. Ali bi bili pripravljeni prodajati svoje produkte dva krat mesečno?

 20 % da

80 % ne

Iz rezultatov analize vprašalnikov za ponudnike je razvidno, da večje ponudbe kmetijskih pridelkov in izdelkov dosedanji ponudniki ne morejo ponuditi.

  1. Ali ste zadovoljni s prodajnim mestom in načinom razporeditve stojnic?

 80 % da

20 % ne (kaj bi izboljšali?)

  • Prostor tržnice je premalo viden
  • Ni nobenih označb za tržnico – kažipotov
  • Ni ločitve med ekološkimi, integriranimi in konvencionalnimi ponudniki in ponudbo
  • Potrebno je več propagande, reklame
  1. Ali bi še naprej prodajali svoje izdelke, če bi morali plačati najemnino stojnice?

 10 % da                     40 % da, do vsote 5 EUR               50 % ne

  1. Ali ste pripravljeni izvajati prodajne akcije svojih izdelkov?

 30 % da                     30 % ne                     40 % ne vem

  1. Oblika registracije za prodajo vaših izdelkov:

 11 % potrdilo o lastni proizvodnji

55 % dopolnilna dejavnost na kmetiji

22 % še nimam registrirane dejavnosti, a razmišljam o njej

0 % osebno dopolnilno delo

12 % drugo

  1. Ali ste že vključeni v kakšno blagovno znamko?

 100 % ne

0 % da: integrirano,

  1. Prosimo navedite kaj pogrešate na tržnici?
  • Pokrito tržnico
  • Sam prostor tržnice je premalo viden
  • Slaba označba tržnice – kažipotov ni
  • Ni ločene ekološke, integrirane in konvencionalne ponudbe
  • Dogajanje na tržnici ni popestreno npr. z glasbo, raznimi prireditvami
  • Ni dovolj reklame
  • Spremljevalne prireditve
  • Koše za smeti
  • Gretje – vsaj pluto ali nekaj podobnega pod stojnice
  1. Priprava predlogov za boljše delovanje

Omenili smo že, da je dosedanji upravljavec kmečke tržnice JZ MC Šmartno ob Paki. To pomeni okupacijo zaposlenih na zavodu za skrb ponudnikov – da se ne zgodi, da bi bila kakšna stojnica prazna.

 

Sedanje stanje
aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
usklajevanje prodajalcev delo Andreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
razporeditev prodajalcev deloAndreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
postavitev in pospravljanje stojnic Javna  delavca ura 5,25 14 73.5
postavljanje in nadzor delo Andreja Urnaut ura 7.63 7 53.41
142.17

Včasih je vse aktivnosti v okviru zavoda težko izvajati. Potrebno je poiskati primernega skrbnika za postavitev tržnice:

  • fizična oseba
  • podjetje, zadruga
  • servis ali
  • drugo

Iz analize anketnih vprašalnikov je razvidno, da je več kot polovica anketiranih ponudnikov pripravljena prodajati svoje izdelke tudi v primeru plačljive najemnine stojnic, vendar ne več kot 5 EUR. Če želimo dobiti nek prihodek in si delno pokriti stroške, ki nastanejo z postavitvijo tržnice, potem je smiselno uvesti najemnino za stojnice (max. 5 EUR).

Prihodki v primeru najemnine stojnic:

aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
prodaja najemnina stojnic dan 2,5 60 150
prodaja najemnina stojnic dan 5 60 300

Kot je razvidno iz tabele, dobimo z uvedbo najemnine nek dohodek, ki pa ne zadošča za pokritje vseh stroškov v zvezi s tržnico. Razliko stroškov bi pokrile občine SAŠA regije – vsaka delež za svojo stojnico. Prodajalci na tržnici so iz SAŠA regije in smiselno je pokritje stroškov za njihovo prodajo, saj je cilj vsake občine spodbujanje neposredne prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov s strani kmetovalcev.

JZ MC  sedaj skrbel za promocijo kmečke tržnice preko tiskanih in radijskih medijev. Promocija se lahko še naprej izvaja v takšnem obsegu, nujno pa je potrebno delati več na promocijskih akcijah. Tako bi dobili še več kupcev, prodajalci pa bi bili bolj zadovoljni. Prodajalci so pripravljeni delati promocijske akcije svojih izdelkov (83 % anketiranih). Vsakič bi se lahko posebej predstavila po ena kmetija, samostojni podjetnik, podjetje in podobno. Sami bi morali pripraviti predstavitev svojih izdelkov in popestriti dogajanje.

Dogajanje na tržnici moramo vsakič popestriti z spremljajočimi prireditvami. Vsakič bi lahko predstavljali razna kmečka opravila, ki se vse bolj pozabljajo. Na primer eno soboto bi pletli košare, drugo soboto bi izdelovali cvetje iz krep papirja, spet naslednjo soboto bi ročno javno  ribali zelje ali repo in podobno.

Predstavljamo tudi dejavnosti prostovoljnih društev

Takšna opravila in dela še znajo opravljati ponudniki na tržnici.

Kiparska kolonija

Tridnevna delavnica, ki poteka zadnji vikend v mesecu maju na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih pod vodstvom akademske kiparke Dragice čadež Lapajne, temelji na različnih interpretacijah obdelovanja lesa.
Osnovni namen je povezovanje tradicionalnih znanj in načinov obdelave materiala z najsodobnejšimi tehnologijami in umetniškimi praksami.

 

VSEBINA

Zgodovina umetnosti priča o bogati tradiciji oblikovanja v lesu, v sodobni kiparski produkciji pa je lesena plastika manj prisotna. Da bi preizkusili tudi sodobnejše, ne le tradicionalne pristope, se udeleženci delavnice srečajo z različnimi interpretacijami obdelovanja lesa.

Pri delu je potrebno spoznati osnovne značilnosti lesa, lastnosti in načine oblikovanja ter priprave materiala. Končna podoba skulpture je odvisna od skladnosti ideje, izbranega materiala in avtorjevega osebnega pristopa. Smiselno izbran les  in upoštevanje njegovih naravnih danosti se ob ročni spretnosti spaja z avtorjevim navdihom.

 

Dragica Čadež Lapajne

Akademska kiparka profesorica Dragica Čadež Lapajne je diplomirala 1963 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter 1965 pri Borisu Kalinu končala podiplomski študij. Kot redna profesorica se je zaposlila na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja predvsem v lesu malo in monumentalno plastiko. Sodelovala je na številnih razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in na tujem. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1986 za kiparski cikel Asociacije na Pompeje.

Kmečka tržnica Šmartno ob Paki

Kmečka tržnica na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih v Šmartnem ob Paki vsako tretjo soboto v mesecu, med 8. in 12. uro, ponuja kmetijske produkte in izdelke domače obrti ponudnikov iz Šmartnega ob Paki in okolice.

Na stojnicah lahko kupite pristne domače izdelke in pridelke: različne vrste kruha iz krušne peči, ostale pekovske izdelke in domače pecivo, rezance, mesnine, čebelje izdelke in pridelke, mlečne izdelke, sezonsko sadje in zelenjavo, kompote, vloženo zelenjavo, postrvi in različne ribje dobrote, izdelke domače in umetne obrti ter še marsikaj.

Kmečka tržnica v Šmartnem ob Paki vabi, da jo obiščete.

Tečaj kaligrafije

Večkrat letno organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje kaligrafije – umetnosti lepega pisanja – pod vodstvom Andreje Širnik.

Dandanes se kaligrafi ukvarjajo predvsem s posnemanjem starih pisav, ki dajejo vabilom, čestitkam, priznanjem, naslovom, listinam in raznim okrasnim predmetom poseben čar in lepoto. Glavni pripomoček pri tem so po navadi posebna kovinska peresa s prirezano konico (ki jih je potrebno glede na tip pisave držati pod določenim kotom), lahko pa jih nadomestijo z gosjimi peresi ali peresi iz trstja (po vzoru časov, ko nalivna peresa še niso obstajala). Nepogrešljive so tudi razne vrste papirja – od šeleshamerja do pergamenta; paziti je treba le, da papir ni pretanek ali preveč vpojen za izbrano pisalo. Seveda tudi brez črnila v raznih odtenkih ne gre. Za izdelavo inicialk (okrašene začetne črke), kar je posebna umetnost, pa se uporabljajo razna barvila in pozlate.

Tečaj družabnih plesov za odrasle

V sodelovanju s plesno šolo Plesni mojster iz Žalca, pod vodstvom plesnega učitelja Petra Uplaznika, pripravljamo začetne in nadaljevalne tečaje družabnih plesov za odrasle.

Od oktobra do maja organiziramo vsakih 14 dni ob petkih, med 21. in 24. uro, v dvorani Marof plesne večere ob živi glasbi. Za prijetno plesno glasbo v živo in dobro razpoloženje vseh  poskrbi pisec besedil in glasbe, producent in predvsem že uveljavljen glasbenik Boris Jelenko. Prispevek za plesni večer, na osebo, je 5 €.

Zvočna kopel z gongi

Zvoki gonga in himalajskih posod vas bodo v dvorani Marof enkrat mesečno, v času šolskega leta, popeljali v svet notranje sprostitve in blagostanja.

Planetarni gongi so uglašeni na frekvence vrtenja planetov našega sončnega sistema. Zvok gonga nas napolni z gostimi nadtoni, ki si sledijo v zaporedju zlatega reza in zaobjamejo celoto naših potreb tistega trenutka. Zvočne gong kopelisproščajo naše strahove in travme iz preteklosti, čistijo podzavest, osvobajajo in globoko sproščajo na vseh nivojih, ter pomlajujejo. Zvok gonga nas popelje v stanje, kjer nas zdravi naša lastna podzavest.Omogoča nam doživeti svoje Bitje onkraj kriterijev časa, prostora in materije.

Najnovejše ugotovitve pozitivnih učinkov gong kopeli na našo kri so, da se pretok kisika in drugih pomembnih hranil izboljša, rdeče krvne celice so manj obremenjene, bele krvne celice so aktivnejše, vnetni indikator se zmanjša in stimulira se imunski sistem.

Oblecite se v udobna oblačila in s seboj prinesite ležalno podlogo, odejo, vzglavnik ter steklenico vode. Prispevek zvočne kopeli je 10

Vadba joge

Joga poteka v prostorih dvorane Marof enkrat tedensko v času šolskega leta, pod vodstvom Maje Glavan – Društvo joga v vsakdanjem življenju Maribor.

Jóga je družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimivajami, telesnimi položaji oz. asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. Izvira iz Indije, kjer ostaja močna življenjska tradicija in predstavlja pot k razsvetljenju.

Joge ne tvorijo le telesni položaji ali asane. Asane so sicer večini ljudi najbolj znani popularni elementi joge, vendar je bistvo asan predvsem to, da pripravijo naše fizično telo na bolj poglobljeno urjenje joge. Joga je na zahtevnejši stopnji znanost o telesu, duhu in duši. Da bi to dosegli, moramo z določenimi vajami pripraviti naše fizično telo, uriti zmožnost koncentracije in disciplinirati naš duh.

Urjenje joge sestavljajo duhovne prakse, ki se med seboj razlikujejo glede na temperament. Aspirant, torej ta, ki se odloči za izvajanje duhovne prakse, si izbere tisto pot in tisto duhovno prakso, ki je njemu najbližja. Katera je to, lahko ugotovi le s preizkušanjem. Pri tem velja poudariti, da ni nobena boljša ali slabša. Vsekakor pa nekatere lahko določenemu značaju ustrezajo bolj, druge manj. Ko aspirant izbere neko pot, je potrebno, da se te poti drži redno, predano in daljše časovno obdobje, saj le na ta način lahko izkusi sadove posameznih duhovnih tehnik. Cilj vseh tehnik je duhovni razvoj, razsvetljenje oziroma globoko spoznanje življenjskih resnic. Zaradi množice tehnik urjenja so nastale številne jogijske šole in njihovi učitelji, ki jih označuje skupen izraz Guru.

Tistega, ki se ukvarja z jogo, lahko imenujemo tudi jogij.

Pilates vadba

Pilates poteka v dvorani Marof enkrat tedensko v času šolskega leta, pod vodstvom Polone Boruta.

Pilates je posebna vrsta vaj za krepitev telesnih mišic. Iznašel jih je Joseph Hubert Pilates iz Mönchengladbacha, ki je to vadbo najprej poimenovalContrology, ker naj bi pri izvajanju vaj s pomočjo duha kontrolirali mišice.

Pilates je celostna telesna vadba, ki nosi poudarek na težje dostopnih, manjših in šibkejših mišicah, ki pripomorejo k pravilni in zdravi telesni drži, krepitvi mišic in kardiovaskularnega sistema, izboljšani telesni pripravljenosti in koordinaciji, ter bolj povdarjenemu samozavedanju. Trening vključuje vaje za moč, raztezanje in dihanje. Vadba je primerna tudi za rehabilitacijo po poškodbah.

Podlaga vsej vadbi je treniranje telesnega centra »(Powerhouse)«, ki zajema mišice spodnjega dela trupa: medenične, trebušne in hrbtne. Vse vaje se izvajajo počasi in tekoče, z upoštevanjem pravilnega dihanja. Tak način vadbe je blagodejen tako za mišice kot tudi za členke. Pilates zajema okoli 500 različnih vaj, ki služijo krepitvi in raztezanju mišic.

Pomembni elementi

Kontrola: pomembno je, da se vse vaje izvajajo s kontroliranimi gibi, tako da se okrepijo tudi najmanjše mišice.
Koncentracija: s pomočjo pravilne koncentracije se uskladita duh in telo. Vsak gib naj bi se mentalno kontroliral, pri čemer smo pozorni na celo telo.
Dihanje: zavestno dihanje ima pomembno vlogo, ki naj bi pomagalo proti napetostim in hkrati zviševalo zavedanje celega telesa. Zaradi tega se trenira dihanje s prepono.
Center: se nanaša na telesno sredino, tako imenovani »powerhouse«, ki sega od prsnega koša do medenice in zajema vse pomembne organe. Krepitev mišic v centru krepi hrbet in ublaži tudi morebitne težave in hrbtne bolečine.
Sprostitev: zavedno sproščanje naj bi pomagalo sprostiti zategnjene mišice. Vendar pri Pilatesu sprostitev ne pomeni nasprotja krčitve.
Kontinuirano gibanje: vse vaje se izvajajo s tekočimi kontinuiranimi gibi, brez dolgih premorov. Pilates ne pozna nenadnih izoliranih gibov.