Sečnja lesa je zahtevno in nevarno opravilo. Danes jo marsikje opravijo strojno. Tako gre hitreje in je manj nevarno za vse udeležence. Marsikje v Sloveniji pa oblika pokrajine ne omogoča dostopa z stroji. Tam sečnja lesa še vedno poteka ročno. Z najmodernejšimi motornimi žagami in zaščitno opremo seveda.
Sečnja lesa je opravilo za vsaj dve osebi. Drevesa so nepredvidljiva. Tudi sekači, ki so v svoji karieri podrli že na stotine dreves, so vsakič znova previdni. Vse prehitro se lahko narobe ocenijo smer, kamor bo drevo padlo. Posledice pa so lahko katastrofalne. Sečnja lesa tako ni nekaj, kar bi lahko opravljali amaterji, tako po službi popoldne, ljubiteljsko. Premalo izkušenj in nezadostna zaščitna oprema vas lahko pri tem nevarnem opravilu stane življenja.
Lažje in pametneje je najeti strokovnjake. Gozd si bodo najprej pogledali in se ga potem lotili z pravega konca. Z primerno zaščitno opremo, delovnimi sredstvi in izkušenimi sekači je sečnja lesa opravljena hitro, varno in zanesljivo. Tudi na bolj neugodnih terenih. Morda ste tik ob cesti in si res ne želite, da bi katero od vaših dreves pristalo na mimo vozečem avtobusu. Ali pa bo v boljšem primeru zgrmelo v prepad. In s tem ste zgubili kar nekaj denarja. Da se izognemo nevarnosti in ne potrebni škodi v gozdu, sečnja lesa zahteva izbiro prave osebe za to zahtevno opravilo.
Po sečnji je potrebno les običajno še spraviti v dolino. Izvleka debel iz gozda je bila včasih naloga konj. V knjigi Bobri so jih predniki današnjih Ljubljančanov spuščali po strugi reke v dolino. Danes poteka navadno s pomočjo čimbolj močnega traktorja. Včasih pa so debla zložena tudi na druga moderna prevozna sredstva, kjer imajo manj stika z gozdno površino. Če je bila sečnja lesa opravljena premišljeno in strokovno, in debla pri izvleki čim manj poškodujemo, zanje dobimo več.