Monitoring kmečke tržnice

Monitoring kmečke tržnice je sestavljen iz naslednjih dokumentov in vsebin:

  1. Priprava metodologije
  2. Izvajanje monitoringa
  3. Priprava predlogov za boljše delovanje
  1. Priprava metodologije

Otvoritev Kmečke tržnice v Šmartnem ob Paki kot inovativne prodajne strukture kmetijskih produktov je bila septembra leta 2010 pri Hiši mladih. Tržnica je nepokrita. Od takrat dalje tržnica obratuje vsako tretjo soboto v mesecu. Od 8. ure zjutraj pa vse tja do 12. ure je na tržnici prodaja 8 – 12 prodajalcev oziroma 8 – 12 proizvajalcev domačih pridelkov in izdelkov.

V okviru izvajanja projekta smo oblikovali naslednje dokumente: Strategija trženja kmetijskih pridelkov, Koncept delovanja kmečke tržnice, ki so nam izhodišče za pripravo monitoringa.

Zanimalo nas je, kakšna so mnenja kupcev oziroma potrošnikov o kmečki tržnici, kako so kmečko tržnico po štirih mesecih sprejeli. Prav zaradi tega smo 18. 9. 2010 izvedli ankete. Sestavili smo anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili naključnim obiskovalcem tržnice. Vsak prodajalec je razdelil anketne vprašalnike petim svojim kupcem. Vprašalnike smo nato zbrali skupaj in analizirali.

  1. Izvajanje monitoringa

Upravljavec tržnice je javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki.

Tržnico sestavljajo premične pokrite stojnice. Skladišče za stojnice in drugo opremo je v prostorih zavoda.  Stojnice se postavijo vsako tretjo soboto zjutraj (postavljanje in pospravljanje stojnic organizira mladinski center).  Sanitarije so skupne, za obiskovalce in prodajalce. Na tržnici je tudi umivalnik s tekočo vodo.

Stroški JZ MC za delovanje Kmečke tržnice 1X MESEČNO):

Sedanje stanje
aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
usklajevanje prodajalcev delo Andreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
razporeditev prodajalcev deloAndreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
postavitev in pospravljanje stojnic Javna  delavca ura 5,25 14 73.5
postavljanje in nadzor delo Andreja Urnaut ura 7.63 7 53.41
142.17

Na soboto 18.9.2010 smo izvedli anketne vprašalnike. Dobili smo 42 izpolnjenih vprašalnikov od  potrošnikov in 16 izpolnjenih vprašalnikov s strani ponudnikov.

VPRAŠALNIK ZA POTROŠNIKE – REZULTATI ANALIZE:

Potrošnikom smo postavili 7 vprašanj. V anketnih lističih smo potrošnike spraševali predvsem o tem, kje so izvedeli za tržnico, kolikokrat  jo obiščejo, kaj najpogosteje kupujejo na tržnici, ali so zadovoljni z kakovostjo izdelkov, kaj pogrešajo na tržnici ipd. Rezultati ankete so naslednji:

  1. Kje ste izvedeli za kmečko tržnico?

Največ anketiranih potrošnikov je za kmečko tržnico izvedelo iz lokalnega časopisa (45%). 40 % anketiranih kmečko tržnico obišče zaradi priporočila soseda, znanca. Nekateri kupci slučajno obiščejo kmečko tržnico.

  1. Kolikokrat obiščete tržnico?

70 % vsakič

20 % po potrebi

10% slučajno danes

Iz analize anketnih vprašalnikov lahko razberemo, da so se kupci že navadili na nakupe izdelkov s podeželja, saj kar 70 % anketiranih obišče tržnico vsakič. Veliko k temu pripomore reklama o zdravi prehrani in o ekološko neoporečni hrani. Kupci torej iščejo bolj zdravo in domačo hrano za razliko od industrijsko pridelane.

  1. Kmečka tržnica je odprta vsako tretjo soboto. Bi želeli, da je odprta večkrat?

55 % da

45 % ne

V primeru, da je odgovor da; kolikokrat?

  • 45 % 2-krat v mesecu

Potrošniki so pripravljeni plačati za hrano nekaj več, če je to doma pridelana. To trditev so potrdili anketirani potrošniki, saj jih 55 % od vseh anketiranih želi, da bi bila tržnica odprta dvakrat na mesec. Vprašanje tukaj je količina ponudbe – ali bi bila dovolj velika ponudba in vprašanje stroškov postavitve stojnic, plačila prostora ipd.

  1. Na tržnici najpogosteje kupujem naslednje produkte s kmetij/podeželja:

Sadje in zelenjava sta tista kmetijska proizvoda, ki sta najbolj iskana na tržnici. Potrošniki se zavedajo, da uporaba fitosanitarnih pripravkov škoduje zdravju in lahko ima negativne posledice. Prav zaradi tega radi kupujejo sadje in zelenjavo, ki je ekološka ali vsaj manj škropljena proti boleznim in škodljivcem od intenzivne pridelave. Prav takšno pa sigurno prodajajo na kmečki tržnici in je iskana med potrošniki. Takoj za zelenjavo, sadjem in izdelki iz sadja, potrošniki največ iščejo mlevske izdelke in izdelke iz moke, kot je npr. kruh pečen v krušni peči. Tržnica ni urejena za prodajo mesa in izdelkov iz mesa ter mleka in izdelkov iz mleka. Potrošniki te izdelke iščejo, saj so to tudi zapisali pod vprašanje, kaj pogrešajo na tržnici..

  1. Za izdelke s kmetij se odločam predvsem zato, ker:

Potrošniki kupujejo produkte s podeželja predvsem zato, ker iščejo izdelke, ki so izdelani iz domačih surovin, brez umetnih konzervansov, so zdravi in po mnenju potrošnikov bolj okusni od industrijsko pridelanih. Trenutno – glede na dosedanjo ponudbo, jim kakovost ni tako zelo pomembna, kot to, da izdelek sploh lahko kupijo. Vprašanje je, če se ponudba podobnih izdelkov poveča. Verjetno bo v tem primeru kakovost na prvem mestu pri izbiri izdelka.

 

 

  1. Ali ste zadovoljni z kakovostjo izdelkov na kmečki tržnici?

 92 % da                     8 % ne

Če ne, zakaj ne?

  • Premalo ekološke pridelave
  • Zadovoljen sem samo deloma

Glede na dosedanjo ponudbo, ko povpraševanje po kmečkih pridelkih in izdelkih še vedno presega ponudbo, je večina (kar 96 %) potrošnikov zadovoljnih s kakovostjo. Dolgoročno pa je potrebno razmisliti, kako bomo kontrolirali kakovost in ponudnike preverjali, da prodajajo res kvaliteto in ne delajo samo na kvantiteti.

  1. Prosimo navedite kaj pogrešate na tržnici?
  • Mesne in naravno sušene izdelke, domače ocvirke
  • Premalo ponudnikov
  • Več konkurence
  • Več raznovrstne zelenjave
  • Tržnica ni na vidnem mestu
  • Ponudba domačih sirov
  • Malo umirjene glasbe (tudi harmonika….)
  • Več reklame
  • Razni nastopi – prireditve

VPRAŠALNIK ZA PONUDNIKE – REZULTATI ANALIZE:

Na kmečki tržnici 18.9.2010 je prodajalo  16 ponudnikov in prav toliko je tudi izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Rezultati analize med ponudniki so naslednji:

  1. Kolikokrat prodajate svoje izdelke na tržnici?

 66 % (6 ponudnikov) od začetka obratovanja vsakič

34 % (3 ponudniki) občasno

Na tržnici je malo sezonskih prodajalcev, oziroma tistih, ki bi prodajali samo ob sezoni. Za kupce je to dobro, saj je ponudba lahko bolj ali manj enaka in kupci poznajo proizvajalca, od katerega kupijo nek pridelek ali izdelek.

  1. Na tržnici prodajam naslednje produkte:

Največ, kar 30 % ponudnikov prodaja zelenjavo in izdelke iz zelenjave, 50 % mlevske izdelke in izdelke iz moke, 20 % jih prodaja sadje in izdelke iz sadja. Zelo malo je ponudbe čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu, mleka in izdelkov iz mleka, zelišč in drugo. Žal tržnica ni urejena za prodajo mesa in izdelkov iz mesa. Ponudba je v veliki meri odvisna od zahtevane dokumentacije za prodajo posameznih sklopov. Npr. za trženje zelenjave zadostuje že potrdilo o lastni proizvodnji – dokument izda lokalna skupnost. V vseh drugih primerih se redki kmetovalci odločajo za registracijo dejavnosti, ker so investicijski stroški za zagon dejavnosti veliki. V primeru poenostavljanja zakonodaje in bolj ugodnih finančnih vzpodbud s stani države in Evrope za zagon dodatne dejavnosti na kmetiji lahko pričakujemo veliko več ponudnikov in ponudbe na kmečki tržnici.

  1. Ali bi bili pripravljeni prodajati svoje produkte dva krat mesečno?

 20 % da

80 % ne

Iz rezultatov analize vprašalnikov za ponudnike je razvidno, da večje ponudbe kmetijskih pridelkov in izdelkov dosedanji ponudniki ne morejo ponuditi.

  1. Ali ste zadovoljni s prodajnim mestom in načinom razporeditve stojnic?

 80 % da

20 % ne (kaj bi izboljšali?)

  • Prostor tržnice je premalo viden
  • Ni nobenih označb za tržnico – kažipotov
  • Ni ločitve med ekološkimi, integriranimi in konvencionalnimi ponudniki in ponudbo
  • Potrebno je več propagande, reklame
  1. Ali bi še naprej prodajali svoje izdelke, če bi morali plačati najemnino stojnice?

 10 % da                     40 % da, do vsote 5 EUR               50 % ne

  1. Ali ste pripravljeni izvajati prodajne akcije svojih izdelkov?

 30 % da                     30 % ne                     40 % ne vem

  1. Oblika registracije za prodajo vaših izdelkov:

 11 % potrdilo o lastni proizvodnji

55 % dopolnilna dejavnost na kmetiji

22 % še nimam registrirane dejavnosti, a razmišljam o njej

0 % osebno dopolnilno delo

12 % drugo

  1. Ali ste že vključeni v kakšno blagovno znamko?

 100 % ne

0 % da: integrirano,

  1. Prosimo navedite kaj pogrešate na tržnici?
  • Pokrito tržnico
  • Sam prostor tržnice je premalo viden
  • Slaba označba tržnice – kažipotov ni
  • Ni ločene ekološke, integrirane in konvencionalne ponudbe
  • Dogajanje na tržnici ni popestreno npr. z glasbo, raznimi prireditvami
  • Ni dovolj reklame
  • Spremljevalne prireditve
  • Koše za smeti
  • Gretje – vsaj pluto ali nekaj podobnega pod stojnice
  1. Priprava predlogov za boljše delovanje

Omenili smo že, da je dosedanji upravljavec kmečke tržnice JZ MC Šmartno ob Paki. To pomeni okupacijo zaposlenih na zavodu za skrb ponudnikov – da se ne zgodi, da bi bila kakšna stojnica prazna.

 

Sedanje stanje
aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
usklajevanje prodajalcev delo Andreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
razporeditev prodajalcev deloAndreja Urnaut ura 7,63 1 7.63
postavitev in pospravljanje stojnic Javna  delavca ura 5,25 14 73.5
postavljanje in nadzor delo Andreja Urnaut ura 7.63 7 53.41
142.17

Včasih je vse aktivnosti v okviru zavoda težko izvajati. Potrebno je poiskati primernega skrbnika za postavitev tržnice:

  • fizična oseba
  • podjetje, zadruga
  • servis ali
  • drugo

Iz analize anketnih vprašalnikov je razvidno, da je več kot polovica anketiranih ponudnikov pripravljena prodajati svoje izdelke tudi v primeru plačljive najemnine stojnic, vendar ne več kot 5 EUR. Če želimo dobiti nek prihodek in si delno pokriti stroške, ki nastanejo z postavitvijo tržnice, potem je smiselno uvesti najemnino za stojnice (max. 5 EUR).

Prihodki v primeru najemnine stojnic:

aktivnost vrsta stroška enota cena/enoto količina skupaj EUR
prodaja najemnina stojnic dan 2,5 60 150
prodaja najemnina stojnic dan 5 60 300

Kot je razvidno iz tabele, dobimo z uvedbo najemnine nek dohodek, ki pa ne zadošča za pokritje vseh stroškov v zvezi s tržnico. Razliko stroškov bi pokrile občine SAŠA regije – vsaka delež za svojo stojnico. Prodajalci na tržnici so iz SAŠA regije in smiselno je pokritje stroškov za njihovo prodajo, saj je cilj vsake občine spodbujanje neposredne prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov s strani kmetovalcev.

JZ MC  sedaj skrbel za promocijo kmečke tržnice preko tiskanih in radijskih medijev. Promocija se lahko še naprej izvaja v takšnem obsegu, nujno pa je potrebno delati več na promocijskih akcijah. Tako bi dobili še več kupcev, prodajalci pa bi bili bolj zadovoljni. Prodajalci so pripravljeni delati promocijske akcije svojih izdelkov (83 % anketiranih). Vsakič bi se lahko posebej predstavila po ena kmetija, samostojni podjetnik, podjetje in podobno. Sami bi morali pripraviti predstavitev svojih izdelkov in popestriti dogajanje.

Dogajanje na tržnici moramo vsakič popestriti z spremljajočimi prireditvami. Vsakič bi lahko predstavljali razna kmečka opravila, ki se vse bolj pozabljajo. Na primer eno soboto bi pletli košare, drugo soboto bi izdelovali cvetje iz krep papirja, spet naslednjo soboto bi ročno javno  ribali zelje ali repo in podobno.

Predstavljamo tudi dejavnosti prostovoljnih društev

Takšna opravila in dela še znajo opravljati ponudniki na tržnici.

Leave a Comment