Predstavitev občine Šmartno ob Paki

Območje Šmartnega ob Paki se rado predstavi kot majhna občina velikih zanimivosti in izzivov. Leži v ravninskem delu spodnjega toka reke Pake v osrčju Štajerske. Je ena izmed manjših slovenskih občin, vendar je zaradi svoje lege in centralnosti občinskega središča tudi eno izmed pomembnih komunikacijskih stičišč tega dela države. Leži ob stičišču Šaleške doline z Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, ob železniški progi Celje – Velenje in ob cesti Letuš – Velenje, komaj streljaj do avtocestnega priključka Šentrupert na štajerski avtocesti Ljubljana – Maribor.

Z novo organiziranostjo občin v Sloveniji je v letu 1994 nastala tudi samostojna občina Šmartno ob Paki, ki je razdeljena na enajst vaških skupnosti. Občinski svet sestavlja štirinajst svetnikov, sedanji župan občine je Alojz Podgoršek. Občina z nekaj več kot tri tisoč prebivalci je bila nekoč izrazito agrarno naselje, danes pa se razvija v urbanizirano naselje, območje z razvijajočo se obrtno dejavnostjo. Kraj nosi ime po stari farni cerkvi Sv. Martina z redkimi gotskimi freskami. Dan Sv. Martina je tudi občinski praznik.

Občina slovi po razvejani društveni, kulturni in športni dejavnosti. Tu domuje po Sloveniji in na tujem znano Gledališče pod kozolcem, folklorna skupina Oljka uspešno raziskuje in ohranja stare plese, pesmi, običaje in oblačila. Čebelarsko društvo je obeležilo že svojo 80 letnico delovanja, izjemno aktivno turistično društvo pa 20. obletnico. Občina je v zadnjem času spet vse bolj znana po vinogradništvu, saj domače društvo z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem skrbi za odličen pridelek, ki se vztrajno prebija med najbolj žlahtne pri nas. Vsakoletno Martinovanje na Martinovo soboto je zato priložnost, ki jo radi izkoristijo obiskovalci od blizu in daleč.
Lepe rekreacijske možnosti se ponujajo s sprehajalnimi potmi po okoliških bregovih, s planinsko Martinovo potjo, za katero skrbi aktivno planinsko društvo, z vzponom na Goro Oljko, z aktivnostmi v športnem parku, kjer je na voljo tudi igrišče z umetno travo, z vožnjo s kočijami, za kar poskrbijo člani domačega konjerejskega društva. Na območju občine stoji več pomnikov iz 2. svetovne vojne in spomenik žrtvam 1. svetovne vojne. Priljubljena pohodniška postojanka je lovski dom v Skornem, v zadnjem času nadvse živahno prizorišče najrazličnejšega dogajanja pa Hiša mladih v Šmartnem ob Paki. Ponuja obilo možnosti za aktivnosti in druženja pod streho in na prostem, posebej zanimivo je prizorišče pod velikim kozolcem in nova prireditvena dvorana s servisnimi prostori za Hišo mladih, ki je nastala po rekonstrukciji marofa, vse več pa je tudi mladih popotnikov, ki izkoriščajo možnosti prenočevanja v mladinskem hotelu.

Buče za vse vas in nas – Bučarija

V občini Šmartno ob Paki se je pred sedmimi leti ga. Mariji Bole porodila ideja, da je treba storiti korak naprej in občino obogatiti še z eno prireditvijo in sicer bučarijo. Nismo pričakovali, da je to tista stvar, po kateri bo Šmartno ob Paki postalo prepoznavno tudi v slovenskem prostoru. V turističnem društvu so si že dlje časa po tiho želeli, da bi nekoč kaj napisali o bučah in to objavili. Nenazadnje so jih tudi drugi vzpodbujali k temu. Tako je nastal skupni projekt BUČE ZA VSE VAS IN NAS in sicer v sodelovanju turističnega društva ŠOP, Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki in partnerjev v projektu, ter občine Šmartno ob Paki. Nesporno drži, da imajo buče v Šmartnem ob Paki svojo zgodovino, treba jih je po­novno obuditi, jim dati pravo mesto v kulina­riki in to VSE ZA VAS in NAS.

Glavne aktivnosti projekta

V marcu, oktobru, novembru, decembru 2009 :

– organizirati predstavitev projekta in obvestiti občane o delu na terenu,

– predstavitev projekta na OŠ,

– organizirati več delavnic na temo: SEJEMO-SADIMO BUČE, – delo na terenu, zbiranje gradiva za izdajo knjige,

januar – september 2010:

– Oblikovanje tekstov, fotografije, lektoriranje, tiskanje, Delo na terenu,

– Obveščanje o poteku priprav na osrednjo prireditev BUČARIJA, organizacije BUČARIJE,

– izdaja knjige,

Predvideni rezultati projekta

Projekt bo pritegnil k sodelovanju veliko gospodinj, ki že sedaj uporabljajo buče za pripravo velikega števila jedi. Popularizirali bomo te jedi še posebej med mladimi zato bomo vodili tečaje tudi za učence osmega in devetega razreda osnovne šole.

Ciljne skupine projekta

– Obiskali in pogovorili se bomo z starejšimi osebami, ki nam bodo zaupale recepte, kmetje ki se živijo od pridelave kmečkih pridelkov,

– Učenci višjih razredov OŠ,

– Kuharice in kuharji iz kmetij ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, gostinci, hotelirji,..

Dogodki

Povabilo

V okviru projekta BUČE ZA VSE NAS IN VAS bo nosilec projekta JZMC Šmartno ob Paki in partner v projektu turističnim društvo Šmartno ob Paki pripravil predstavitev projekta na naši šoli V PONEDELJEK 14.9.2010 ob 15. uri v ŠOLSKI KUHINJI. Na predstavitvi vam bomo predstavili uporabo jedilnih buč v prehrani, praktično pa boste lahko tudi kuharskemu mojstru pomagali pri pripravi teh jedi, katere boste tudi poskusili. Za udeležbo se prijavite pri dežurnemu učencu do petka 10.9.2010

Vodja projekta Janez Dvornik

Vabilo

Vabljeni na sestanek odbora za izvedbo projekta BUČE za vse VAS in NAS, ki bo v nedeljo 19.9.2010 ob 18 uri v prostorih Hiše mladih. Na sestanku se bomo pogovorili o poteku projekta, pregledali vsebino ter se pogovorili o oblikovanju in tisku. Ker je projekt v zaključni fazi vas prosim za udeležbo.

Janez Dvornik vodja projekta

Vabilo

Vabim te na KUHARSKI TEČAJ, ki je organiziran v okviru projekta BUČE za vse VAS in NAS. Na tečaju bo kuharski mojster Franc Kodre predstavil recepte iz novo nastale knjige, v nadaljevanju pa bo prikaz izdelave bučnih pralinej. Tečaj bo potekal v soboto 25.9.2010 ob 16. uri v Hiši mladih.

Vljudno vabljeni

Janez Dvornik vodja projekta

Vabilo

»BUČARIJA V ŠMARTNEM OB PAKI«

Ko bodo prva jutranja megla, odpadlo listje in prva jesenska sapa naznanili prihod jeseni, se bomo ljubitelji buč v Šmartnem ob Paki predstavili z letošnjim pridelkom buč in bučnimi jedmi. Letošnja Bučarija bo posvečena predstavitvi knjige BUČE ZA VSE VAS IN NAS ter tradicionalnim bučnim jedem, ki so jih nekoč pripravljale gospodinje na območju Šmartnega ob Paki. Vabimo vas, da pozabite na vsakdanje skrbi ter obveznosti in se nam pridružite, v soboto. 2. oktobra 2010, ob 14.30 uri na BUČARIJI v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki. Posladkali se boste lahko z najrazličnejšimi dobrotami iz buč, se osvežili z bučnimi napitki, polepšali v lepot nem studiu BUČKA, izbrali najlepšo bučo in se preizkusili v družabnih igrah.

Stkana zgodba lanenega prtiča

Tkanje zgodbe in tkanje lanenega prtiča v nastajanju novega kratkega dokumentarnega filma

Zgodba o lanenem prtiču je zgodba bice(1) Pavle, doma z visokogorske kmetije na Graški Gori(2). Začela mi jo je pripovedovati nekega toplega jesenskega popoldneva leta 2010, ko smo se na njenem vrtu pogovarjali o starih kmečkih opravilih in običajih. Zanimalo me je, ali lan uspeva tudi pri njih, tako visoko, in ali so ga sejali ter iz njega tkali hodno platno(3).

»Seveda len(4) uspeva tudi pri nas … in saj veš, da smo skoraj vse, kar smo potrebovali za življenje, pridelali in naredili sami, tu, na kmetiji. Tudi hodno platno!« mi odvrne.

Nato se zamisli in reče: »Pridi!«

Sledim ji v hišo, v sobo, kjer odpre staro omaro in iz zadnjega dela zgornje police potegne ven zmečkan škrnicelj(5). Razvije ga in prikaže se manjši laneni prtič. Vidi se, da je poševno obrezan, torej je bil del nečesa večjega. Poskuša ga zravnati … ob tem pa se njeni spomini prelijejo v zgodbo. Kot mlado dekle je pripravljala svojo balo in laneni prtič je imel v njej pomembno mesto. Spominja se, kako so včasih sejali lan, ga obdelovali, tkali, in platno vunšivali(6) …

»Kaj pa, če bi spet posejali lan in naredili nove prtiče?«, jo presenetim. »Bi šlo?«

Nagne glavo, razmišlja, nato me pogleda izpod čela, se nasmeji in reče: »Bogvedi, če bi se spomnila vsega … pa našla vse orodje … ja, morebiti pa bi vsi tu gori še vedno to znali«. Ena drugi se hudomušno nasmejiva in vem, da je seme moje namere vzklilo.

In začel je nastajati film. Z bico Pavlo, njeno hčerko Bernardo in sosedovima vnukinjama Patricijo in Silvijo posejemo lan in namera se udejanja. Sodelujejo sosedje, sorodniki, zbiratelji, etnologi … Iščemo stara orodja, poizvedujemo po vaseh, se srečujemo s težavami, slabim vremenom … , a Pavlina zgodba se vztrajno tke. Izvemo veliko o nekdanjem življenju žensk na vasi, o trdem delu, pa tudi o zabavnih pripetljajih in običajih. Trdno smo odločene, da tudi me naredimo lanene prtiče. Ko bi nam le uspelo! Z njimi želimo obogatiti Patricijino in Silvijino balo. Pa ne le zaradi bale, tudi zaradi Pavline zgodbe, ki tke trajno vez iz preteklosti v mlade roke in srca. Da bodo s spoštovanjem, ponosom in čutenjem naših skupnih korenin tkali zgodbe svojega časa še naprej, za nove generacije.

Želimo, da se film konča z novim lanenim prtičem, ki ga bomo naredile vse tri generacije žensk in s Pavlino zgodbo o tem, zakaj je laneni prtič, ki je bil nekoč njen svatbeni prt, obrezan in kako je, skrbno spravljen v zgornjem delu stare omare, čakal na dan, ko je lahko ponovno zaživel in prek naše filmske zgodbe obudil pozabljeno tradicijo.

1 bica – tako rečejo stari mami, babici na Graški Gori ter ponekod na Štajerskem in Koroškem
2 Graška Gora
3 hodno platno – laneno platno
4 len – tako rečejo lanu na Graški Gori
5 škrnicelj – papirnata vrečka
6 vunšivali – vezli

Ravbarska vas

Ravbarska vas je interaktivna predstava na prostem, ki se odvija pod starodavnimi zidovi gradu Pakenstein v Šmartnem ob Paki. Vabljeni na pravljično pot, kjer lahko srečate ravbarje, žalikžene, velikane, grofa in druga pravljična bitja. Predstava je namenjena otrokom, mladini, odraslim, velikim, malim … tu smo vsi domači! Ko pridete v Ravbarsko vas, vstopite v domišljijski svet ljudskih pravljic in magičnih bitij, v svet velikih, neskončnih želja in besed.

Predstave potekajo ob vikendih, za večje skupine pa je možen individualni dogovor.

Zaradi omejenega števila obiskovalcev je obvezna predhodna prijava na telefon (031 874 756) ali na E-
pošto (info@ravbarska-vas.si).

Urnik predstav je viden na naši spletni strani (www.ravbarska-vas.si).

In na našem Facebook profilu (http://www.facebook.com/ravbarska.vas.

Poletni festival Poletje pod kozolcem

Šmartnem ob Paki s poletnim festivalom ”Poletje pod kozolcem”. Polni intuziazma in pozitivne energije smo bili ob vsaki izpeljani prireditvi navdušeni nad obiskom in odzivi občinstva. V letu 2008 smo tako pripravili 2. poletni festival, ki je le potrdil pravilnost naše odločitve in okrepil samozavest organizatorjev. V letu 2009 je sledil 3. poletni festival s pestrim in raznolikim glasbenim programom.

Poletni festival se odvija med vikendi v drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih, ki sprejme okrog 400 do 500 ljudi.

Tudi v letošnjem poletju bomo poskrbeli, da bodo vikendi v drugi polovici avgusta in v začetku septembra, pestri, zanimivo privlačni, razgibani, glasbeno začinjeni…

Občina Šmartno ob Paki – majhni kraji velikih zanimivosti

Film z naslovom »Občina Šmartno ob Paki- majhni kraji velikih zanimivosti« je nastajal je od pomladi leta 2013. Nastal je s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Nosilec projekta je Javni zavod Mladinski center, partnerja pri projektu pa občina Šmartno ob Paki in Kulturno društvo Gorenje. Na voljo je v vseh najsodobnejših elektronskih medijih od spletnih strani do klasičnih video predstavitev ob najrazličnejših priložnostih.

Film ima več različic glede na dolžino in tudi glede na vsebinske dodatke. Osnovna različica je namenjena celoviti predstavitvi zanimivosti občine Šmartno ob Paki, ta zgodba pa ima tudi dodatek. V njej gledalec vidi vse tisto, kar je vredno obiska in ogleda tudi v neposredni bližini: v Šaleški dolini (Velenje, Šoštanj, Topolšica) ter v zgornji (Mozirje, Golte, Logarska dolina…) in spodnji Savinjski dolini (Žalec, Šempeter…). Dobro izhodišče za te cilje je lahko prav občina Šmartno ob Paki in Mladinski center s svojo opremljenostjo ter dejavnostjo še posebej. Film je opremljen z besedilom v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in španskem jeziku. Pri snemanju filma so sodelovali člani domačega gledališča, vinogradniki, motoristi, mnogi drugi domačini, družine in posamezniki. Producent filma je Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, izdelal ga je Studio Mozaik, scenarij in besedilo sta delo Jožeta Krajnca, Tomo Čonkaš je bil snemalec in montažer ter skupaj z Jožetom Krajncem tudi režiser filma.

Povezava do filma: http://youtu.be/qdhj5KKC5Po

Mreža MaMa obiskala nacionalne mladinske centre na Finskem

10. junija se je 10 predstavnikov Mreže MaMa odpravilo na enotedenski študijski obisk na Finsko. V sklopu projekta MCH turizem, katerega osrednji namen je razvoj in vzpostavitev skupnega marketinga za mladinske centre s hostli, se je ekipi 5-ih članov Mreže MaMa pridružilo še 5 predstavnikov MCH-jev, in sicer iz Ajdovščine, Celja, Krškega, Šmartnega ob Paki ter Velenja.

V sodelovanju s finskimi partnerji smo zasnovali obisk, katerega namen je bil ogled pet od desetih nacionalnih mladinskih centrov, ki so v svoji zasnovi precej podobni mladinskim centrom s hostli v Sloveniji. Iz Helsinkov smo se odpravili proti Kuopiu, kjer smo si ogledali Mladinski center Hyvärilä, Nurmes, od tam nas je pot vodila še v Mladinska centra Metsäkartano in Piispala, za konec pa smo si ogledali še centra Villa Elba ter MC Marttinen.

Namen študijskega obiska je bil, da spoznamo način delovanja nacionalnih mladinskih centrov na finskem; delovanje njihove nacionalne mreže; programe, ki jih izvajajo za mlade; načine, kako povezujejo mladinsko delo s turističnim principom; predvsem pa, kakšno je razmerje in sodelovanje z državo kot ustanoviteljico. Poleg mladinskih centrov smo si v Kokkoli ogledali tudi delovanje fundacije Kokoyoto, ki izvaja delavnice za brezposlene in je hkrati pomemben vezni člen med mladimi brezposlenimi in potencialnimi delodajalci, saj na letni ravni realizira približno 80 zaposlitev med udeleženci delavnic.

Pred odhodom na Finsko smo veliko slišali o podobnostih s finskimi mladinskimi centri, saj imajo podobno kot obnovljeni MC-ji v Sloveniji nastanitvene kapacitete, prav tako pa so povezani tudi v skupno mrežo na nacionalni ravni. A hitro smo ugotovili, da se tukaj podobnosti končajo. Resda imajo podobno kot naši hostli tudi finski centri nastanitvene kapacitete, a prej kot za mladinske hostle, bi jih lahko označili kot mladinsko – rekreacijske centre. Poleg osnovnih nastanitvenih kapacitet, ki sodijo k hostlom, razpolagajo namreč tudi s številnimi spremljevalnimi objekti kot so športna dvorana, hokejska dvorana, zunanja in notranja plezalna stena, bowling steza, manjši adrenalinski parki in še marsikaj bi se našlo. Prav tako se ti centri večinoma nahajajo v naravnem okolju, v bližini jezer ali morja, zaradi česar dajejo velik poudarek tudi ekološkim in okoljevarstvenim temam, dodatna športna oprema s katero razpolagajo, pa jim omogoča tudi izvajanje aktivnosti kot je vožnja s kanuji, kajaki, itd.

Okolja v katerih se hostli nahajajo resda determinirajo možnosti izvajanja programov, a bolj kot to se v ospredje postavlja razlika glede organiziranosti in vloge države pri delovanju mladinskih centrov. Podobno kot je v Sloveniji Urad RS za mladino sofinanciral izgradnjo mladinske turistične infrstrukture z namenom razvoja večdnevnih mladinskih programov, spodbujanja mobilnosti in razvoja mladinskega turizma, je tudi na Finskem država ustanovila 10 nacionalnih mladinskih centrov. S pomembno razliko – da je imela država jasno vizijo, kaj želi s temi mladinskimi centri doseči in jih temu primerno vseskozi tudi ustrezno podpira.

Lahko bi rekli, da na Finskem nacionalni mladinski centri predstavljajo »podaljšano roko« formalnega sistema izobraževanja, kar pomeni, da predstavljajo dopolnitev šolskemu sistemu. Da si lažje predstavljamo, kaj to pomeni: npr. pomemben del programa v mladinskih centrih predstavljajo t.i. šolski tabori, kjer je v navadi, da razredniki pred pričetkom šole pripeljejo cel razred v izbran mladinski center, kjer mladi skozi neformalen način in ob uporabi metodologije mladinskega dela osvajajo različne veščine. Poleg tega pa obstaja še vrsta drugih primerov, kjer šole s takšnim ali drugačnim namenom pošiljajo mlade na krajše mladinske tabore.

Kar se tiče same metodologije mladinskega dela in poudarka na neformalnem izobraževanju v mladinskih centrih – na tej točki sta si Finska in Slovenija precej podobni. A ta podobnost se hitro konča, ko se dotaknemo vprašanja podpore mladinskemu delu – o tem lahko v Sloveniji samo sanjamo.

Poleg zagotavljanja rednih sredstev za delovanje centrov, ki predstavljajo cca. 1/3 prihodkov posameznega centra, podpirajo mladinsko delo v mladinskih centrih še s sofinancirjaem različnih razvojnih projektov, kar predstavlja dodatno 1/3 vseh prihodkov. S sofinanciranjem tovrstnih projektov omogočajo mladinskim centrom izvajanje pilotnih projektov, s katerimi lahko razvijajo nove metode dela z mladimi (zlasti na področju socialnega mladinskega dela – npr. projekt socialnega mladinskega dela; razvoja pedagoškega dela v mladinskih centrih,…). Hkrati pa država tudi subvencionira večdnevne mladinske programe (3/4 celotne vrednosti programa), zaradi česar so le-ti za mlade v večini brezplačni oz. zahtevajo le manjše doplačilo. Da ne omenimo dejstva, da ima država za delovanje 10-ih nacionalnih mladinskih centrov na voljo sredstva v višini, kakor jih ima URSM za celotno mladinsko polje (na letni ravni). Matematiko pa prepuščamo vsakemu posebej.

Podobno kot so slovenski mladinski centri združeni v Mladinsko mrežo MaMa, so tudi finski nacionalni mladinski centri povezani v mrežo, a tudi tukaj ponovno opazimo razliko. Na Finskem ima nacionalna mreža precej večjo težo tako v očeh mladinskih centrov kot države, saj je mreža tista, ki se pogaja z ministrstvom glede potrebnih financ za mladinske centre, prav tako pa tudi razdeljuje sredstva med svoje članice. Poleg tega ministrstvo mrežo tudi aktivno vključuje v oblikovanje različnih dokumentov oz. strategij, ki se tičejo mladinskih centrov. Mreža je namreč tista, ki na podlagi povabila s strani države, v sodelovanju s svojimi člani pripravi strategije razvoja za mladinske centre.

Študijski obisk se je resda končal, a naše delo se je šele začelo. Dobili smo vrsto uporabnih idej, predvsem pa smo videli številne primere dobrih praks, predvsem v smislu, kako država skrbi za razvoj mladih in kakšne ukrepe razvija v tej smeri. Kljub temu, da zagovarjamo pristop »od spodaj navzgor«, pa je včasih jasna vizija od zgoraj navzdol več kot dobrodošla.

Vir: Mladinska mreža MaMa

Vabljeni, da si ogledate galerijo slik iz Andrejine študijske ture po Finski: Andreja Urnaut je na Finsko potovala kot predstavnica Mladinskega centra Šmartno ob Paki:

Kmečka tržnica

V občini Šmartno ob Paki, smo zaznali potrebo po vzpostavitvi prostora, na katerem bi lahko kmetje na organiziran način prodajali pridelke, ki so plod njihovega dela na posestvu- zemlji, ki jo obdelujejo. Po razgovorih, ki smo jih opravili z posameznimi občani in razgovori z lastniki kmetij je bilo zaznati obojestransko potrebo po postavitvi prostora na katerem bi kmetje prodajali svoje pridelke in iz njih ustvarjene izdelke, obrtniki okolju prijazne izdelke, občani pa bi z velikim veseljem to kupovali, saj bi bili prepričani da so kupili kvaliteten prehrambeni in okolju prijazen izdelek. Zato se je s tem razpisom pojavila možnost, da to obojestransko željo uresničimo in rodil se je projekt postavitve kmečke tržnice, na prostoru za Hišo mladih, s katero upravlja javni zavod, katerega je z odlokom ustanovila občina.

V sklopu projekta je bila izvedena registracija dejavnosti g/47.810 trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah in s tem je omogočeno delovanje kmečke tržnice.

Namen in cilji projekta:

– Iskanje novih tržnih poti za kmetijske izdelke iz lokalnega okolja,
– razvoj integrirane in ekološke pridelave,
– vzpodbujanje izdelave in prodaje izdelkov obrtnikov prijazne okolju iz domačih materialov (izdelava vzglavnikov   pirnica, ali kožuhlinko), pleterjev,..
– ohranjanje in oživljanje tradicionalnih dejavnosti,
– povečanje števila lokalnih prireditev.

Glavne aktivnosti projekta

(vključujoč aktivnosti morebitnih partnerjev) – če predvidevate izvedbo projekta po fazah, opredelitve aktivnosti projekta po fazah in letih izvajanja.

V junij in julij 2010 bomo vzpostavili pogoje za postavitev kmečke tržnice:

– informiranje o proizvajalcev pričetku operacije » kmečka tržnica«,
– izobraževanja za dodelitev statusa proizvajalca, ki lahko samostojno prodaja na tržnici,
– opravili nakup stojnic »tip Velenje«
– obveščanje občanov o kmečki tržnici,
– uredili in z obcestnimi oznakami označili prostor, na katerem se bo odvijala kmečka tržnica

v avgustu, septembru, oktobru 2010

-postavitev kmečke tržnice
-postavitev monitoringa,
-obveščanje kmetov-proizvajalcev za možnost prodaje proizvedene ekološke pridelane hrane,
-obveščanje izdelovalcev – obrtnikov ki izdelujejo izdelke domače obrti o možnostih prodaje
-osveščanje kupcev – seznanjanje s prednostmi ekološko pridelane hrane,
-predstavitve kriterijev, ki so bili skupno določeni za nosilce blagovne znamke Z NASMEHOM NARAVE IZ SAŠA REGIJE,
-izvajanje skupne promocije za trženje kmetijskih in obrtniških proizvodov,
-promocija izdelkov domače obrti – lesarski izdelki, pletilski, sodarski,…

v projekt bomo aktivno vključili vse proizvajalce iz Šaleške doline, še posebej se bomo potrudili da bomo k sodelovanju pritegnili vse, ki jim je bila dodeljena regijska blagovna znamka.

 

Logotip kmečke tržnice Šmartno ob Paki

Pričakovani rezultati projekta

V pripravah na pričetek prodaje na tej tržnici so bodo kmetje pričeli izobraževati in usposabljati za pridelavo in pridobivati znanja za pridobitev certifikata, ki jim bo dovoljeval prodajo na tržnici s pridobitvijo certifikata kakovosti pa tudi doseganje boljše cene pri prodaji svojih proizvodov. Obrtnikom, ki izdelujejo produkte, ki spadajo na takšno tržnico, bo omogočena nova pot do končnega uporabnika- kupca.

Upravičeno pričakujemo tudi da bodo mladi lastniki kmetij in obrtniki v tem spoznali tudi svojo priložnost in možnost zaposlitve.

Letak kmečke tržnice

Ciljne skupine projekta

Odjemalci:

V občini se je z izgradnjo novih nastanitvenih objektov povečalo število družin, ki so postali potencialni kupci,

v okolici Šmartnega ob Paki in ponudbe domače na kmetiji pridelanih proizvodov in hrane, zato bodo s to postavitvijo prišli v kraj tudi kupci iz sosednjih občin; Šoštanja, Velenja, Mozirja, Nazarje, Braslovč, Polzele

Proizvajalci, ponudniki:

Z možnostjo prodaje na kmetiji pridelanih pridelkov se bo povečala možnost razvoja kmetij in s tem možnost kvalitetnejših delovnih pogojev za delo in s tem dolgoročno perspektivnejši pogledi na razvoj kmetije, s predelavo doma pridelanih osnovnih pridelkov kmetije (primer: moka+ jajca+mleko izdelek jušni rezanci) bodo dali dodatni izdelek, ki bo vseboval še dodatno znanje, ki ga bo moč prodati na tej tržnici

Z takšnimi produkti se bo povečal prihodek same kmetije, kar bo mlade stimuliralo da bo ostal doma na kmetiji, predvsem v času ki je pred nami, v času ki ne daje upanja po odpiranju novih delovnih mest v industriji.

Cilji projekta

Med kratkoročnimi cilji je med najpomembnejšimi ta, da bo omogočeno občanom kupovati kvalitetno doma pridelano hrano, pridelovalcem pa možnost dodatnega zaslužka.

Kmetom pa možnost prodaje izdelkov ki nastanejo iz dela na kmetiji (uporaba kurjega pirja, uporaba koruznega listja)

Obrtnikom ki izdelujejo izdelke iz lesa, pire,…

Projekt mora biti skladen z Lokalno razvojno strategijo za Šaleško dolino in mora prispevati kdoseganju vsaj enega od ključnih ciljev:

Razvojni cilj 1: Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnosti

Dvig dodane vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (Vzpostavitev podpornega okolia in ustrezne infrastrukture za skupno promocijo in trženje kmetijskih produktov pod skupno blagovno znamko, razvoj dopolnilnih dejavnosti. Posodabljanje in prestrukturiranje kmetiistva ter gozdarstva)

Spodbujanje diverzifikacije v nekmetijske deiavnosti in razvoj podjetništva (Aktiviranie podjetniških potencialov v Šaleški dolini. spodbujanie izkoriščanja obnovljivih virov energije. izbolšanje zaposlitvenih možnosti)

Razvojni cilj 2: Smotrnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline

Sanacija in oživitev degradiranih površin (Saniranje degradiranih površin, dodajanje turistične in gospodarske vrednosti saniranim degradiranim površinam )

Izgradnja konkurenčne turistične infrastrukture (Spodbujanje razvoja obstoječe in nove turistične dejavnosti: Obnova in izgradnja nastanitvenih zmogljivosti, obnova in izgradnja druge turistične infrastrukture, novi turistični proizvodi in turistična ponudba, specializacija ponudbe, celovit sistem označevanja, skupna promocija in trženja turizma)

Razvojni cilj 3: Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina

Trajnostna raba okolja (Ohranjanje kmetijske krajine, ohranjanje vodovarstvenih območij in zagotavljanje virov pitne vode, spodbujanje trajnostnega razvoja na zaščitenih območjih, ohranjanje biotske pestrosti)

Vzpostavitev inftastrukture za kakovostnejše življenjsko in bivalno okolje (posodobitev prometne, komunalne, energetske, komunikacijske infrastrukture, rešitev stanovanjske problematike, dvig kakovosti izobraževanja v vseh občinah)

Vrnitev družabnega in socialnega življenja na vasi (Okrepitev kulturnega in socialnega življenja ter medgeneracijske solidarnosti, elastičnost prireditev preko celega leta, osnovne in specifične storitve ter znanja za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo)

Razvojni cilj 4: Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor

Samoorganiziranje posameznikov (Spodbujanje in usposabljanje prebivalcev podeželja za aktivno vključevanje v načrtovanje razvoja podeželja, zbiranje naborov projektov)

Vzpostavitev podporne mreže za celovit razvoj podeželia (Motiviranie povezovanja vseh sestavnih delov podpornega okoliša za razvoj podeželja, načrtovanje komuniciranja in informiranje nosilcev podpornega okolja, izobraževanje in usposabljanje, promocija).